»Zelo sem se potrudila, da moj otrok ni zaužil antibiotikov vse do sedemnajstega leta starosti.« Če vam to pove zdravnica in priznana specialistka internistka, alergologinja in pulmologinja, kot je dr. Alenka Kafol, se nehote zalotite pri preštevanju, koliko antibiotikov je že zaužil vaš otrok.
Beri daljeBled, naravni in turistični biser lociran na sončni strani Alp je kraj, ki ga Slovencem ni potrebno posebej predstavljati. Počitnice, dnevni izleti, ali zgolj uživanje značilne kremne rezine, nas ob pogledu na številne naravne lepote, napolnijo z novo energijo.
Kljub bogati turistični in vzporedno-turistični ponudbi je Bledu manjkalo nekaj več, nekaj kar bi Bled postavilo in dvignilo nad ustaljeno in uveljavljeno turistično prakso pri nas in naših sosedih. S prvim družinskim hotelom v Sloveniji je blejska turistična ponudba pridobila mnogo več, kot se mogoče zdi na prvi pogled.
Beri daljeLjudje, ki že zgodaj izgubijo zobe zaradi bolezni dlesni in kariesa, bodo lahko imeli pozneje več možnosti za srčni napad.
Beri daljeKonec je počitnic, konec brezskrbnega zapravljanja časa, lenarjenja in prebujanja brez budilke. Odrasli se vračajo na delovna mesta, otroci v šolske klopi … Vsi bodo potrebovali nekaj časa, da ujamejo normalen delovni tempo.
Beri daljeSin je rad v središču pozornosti, hčerko pa morate iskati med odejami, saj le tam najde mir za branje. Njo le bežno opomnite, njega pa je treba nenehno: »Pazi, da ne skočiš. Spet si padel! Zakaj si porinil sestrico?« Nekega dne se sin upre: »Mami, zakaj name kar naprej kričiš, sestrico pa samo hvališ?« Vzgoja otrok z zelo različnimi značajskimi potezami je velik izziv.
Beri daljePričakujete naraščaj in vas je že vnaprej strah, kako boste previjali drobno bitjece? Brez skrbi, sploh ni tako težko!
Beri daljePsihomotorni razvoj dojenčka ter njegovo doživljanje okolice sta od rojstva naprej tesno povezana s prehranjevalnim vedenjem, z namenom, da se iz nebogljenega, od drugih povsem odvisnega bitja razvije v samostojno osebo, sposobno preživetja.
Beri daljeNekatere različnosti otroka mlajšega od treh let Otroka mlajšega od treh let, lahko pripravimo na spremembe le s postopnim uvajanjem le-teh. Otrok je čustveno navezan na svoje starše. Želi jih imeti v svoji bližini, še posebno v novem okolju. Otrok se počuti najbolj varno, ko […]
Beri daljeV otrokovem življenju je veliko prelomnih trenutkov in eden izmed njih je prav gotovo začetek šolanja. Pri starših pogosto prevladuje zmotno mnenje, da mora učenec ob vstopu v šolo že brati in pisati. S prezgodnjim učenjem branja pa silimo prav v čas, ki je primeren za razvoj govora in jezika. Kasneje ti učenci niso v šoli prav nič bolj uspešni od tistih, ki so se branja naučili v prvem razredu. Res pa je, da nekateri otroci znajo brati in pisati že pred vstopom v šolo, ne da bi jih kdo posebej poučeval ali spodbujal. To pomeni, da so za opismenjevanje dozoreli prej kot večina povprečno razvitih otrok. To so lahko zelo bistri otroci , ali pa imajo izredno razvite sposobnosti, ki jih zahteva branje. Vendar pa je za uspešno delo v prvem razredu pomembno le, da imajo otroci razvite tiste duševne sposobnosti, ki bodo učencem omogočile, da bodo branje in pisanje osvojili brez večjih naporov. Pomemben pokazatelj duševnega razvoja pa je prav govor. Veliko možnosti za razvoj govora daje otrokom igra vlog, ki jo srečamo v svobodni igri, ko se otroci igrajo šolo, trgovino ipd. Otroci najpogosteje igrajo vloge ljudi in živali, ki jih v takem primeru poosebijo, zato so primerne za razvoj govora in socializacije. V igrah včasih tudi pišejo, berejo, računajo, pojejo, plešejo in slikajo. Igra nastaja kot notranja otrokova potreba po gibanju, dejavnosti in delovanju. Otroka ni potrebno ne učiti in ne spodbujati k igri, omogočiti pa mu moramo, da se v svoji starosti primerno igra. V igri razvija svoje funkcije, različne sposobnosti, hkrati pa si pridobiva izkustvo. Tudi posamezne dispozicije se ne morejo same po sebi razviti v sposobnosti. Potrebni so ustrezni vplivi okolja in otrokova lastna aktivnost. Poleg dispozicij in dejanskih možnosti za razvoj, ki jih nudi okolje, je otrokova aktivnost pomemben dejavnik, ki omogoča, da otrok svoje možnosti za duševni razvoj do kraja razvije. V tej zvezi dojamemo nenadomestljivo vlogo otroške igre za otrokov celostni osebnostni razvoj. Če se otrok ne želi igrati, je to navadno znak za težave v njegovem telesnem in duševnem razvoju. V duševnem razvoju so tako prikrajšani tisti otroci, ki jim starši ne dajejo prilike za igro. To se dogaja tudi v družinah, kjer so starši prezaposleni. Tudi šolski otrok mora imeti čas za igro. Izkušnje so pokazale, da so v kasnejšem življenju odpornejši in osebno uravnovešeni tisti, ki so se ustrezno razživeli v igri.
Beri daljeZastrupitve vsako leto umorijo 4 milijone otrok mlajših od pet let.
Beri dalje
