Hirzutizem – prekomerna poraščenost
Hirzutizem ali prekomerna rast dlak se na določenih delih telesa (iznad zgornje ustnice, bradi, prsih in spodnjem delu trebuha) najpogosteje pojavi pri ženskah.
Beri daljeHirzutizem ali prekomerna rast dlak se na določenih delih telesa (iznad zgornje ustnice, bradi, prsih in spodnjem delu trebuha) najpogosteje pojavi pri ženskah.
Beri daljeSpol otroka je znan že v trenutku združitve dveh gamet v zigoto. Jajčna celica v zigoti je vedno nosilka kromosoma X, spermiji pa prinašajo kromosom X ali Y. Kromosomski par XX, oz. XY kasneje indicira embrionalno biseksualno osnovo, hormoni in spolni organi pa se pričnejo razvijati v ženski ali moški spol.
Beri dalje57-letna Avstralka indijskega porekla je pretekli teden rodila dvojčke in s tem izzvala vročo razpravo o materinstvu v tretjem življenjskem obdobju.
Beri daljeDojenčkova koža je ob rojstvu prekrita z rumeno-mastnim premazom imenovanim sirasti maz (vernix caseosa), ki se v 26. tednu nosečnosti tvori pod vplivom dejavnih placentarnih hormonov in služi kot zaščita plodove kože pred amnijsko tekočino v posteljici.
Beri daljeV času nosečnosti lahko okužba s toksoplazmozo povzroči hude anomalije ploda in po rojstvu hude malformacije pri dojenčku. V Centru za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC – Center for Diesease Control and Preventing) menijo, da je samo v ZDA okuženih okoli 60 milijonov ljudi. Po nekaterih neuradnih podatkih, pa se je s toksoplazmozo srečala polovica zemljanov. V večini primerov okužba mine brez opaznih simptomov.
Beri daljeSkupina ameriških in francoskih znanstvenikov je s pomočjo genske terapije prvič uspešno pozdravila dedno motnjo – beta talasemijo.
Beri daljeČez travnik debel moški srednjih let nag teče skozi noč. Z eno roko se dotika cvetja, v drugi drži svetilko.
Beri daljeBakterijske infekcije so stare kot človeški rod. Čeprav je medicina toliko napredovala, da so nekoč smrtonosne bolezni danes praktično izkoreninjene, se moramo še vedno boriti z nekaterimi infekcijami. Seveda ne z vsemi na enak način.
Beri daljeRazširjenje venskega pleksusa (plexus pampiniformis), ki testise oskrbuje s krvjo imenujemo varikokela. Pogostost varikokele v splošni populaciji znaša 13%, pri neplodnih moških pa okoli 36%. Razlog razširjenja venskega pleksusa je mehanske narave, ki nastane kot posledica pomanjkanja ali nepravilnega delovanja spermatične vene na mestu spajanja z ledvično veno. Zaradi zadrževanja krvi v razširjenih venah prihaja do višje temperature v testisih, pri čemer se lahko poškodujejo celice iz katerih se razvijajo spermiji. Pri 90% moških z varikokelo je značilna zmanjšana gibljivost spermijev. Varikokela se zdravi s kirurškim posegom, po operaciji pa se kvota spermijev izboljša.
Beri daljeLjudje pogosto trpijo za bolečimi ulceroznimi spremembami v ustni votlini, ki jih v glavnem povzroča (poleg pekoče in prezačinjene hrane) preobčutljivost na salicilate v živilih.
Beri dalje