Vsak starš se je pri svojem otroku vsaj enkrat v življenju srečal z eno od številnih prebavnih motenj, ki zaradi fizioloških in bioloških sprememb nastanejo skupaj z razvojem in rastjo dojenčka. Neredna prebava, bruhanje, polivanje… je samo nekaj motenj, ki dojenčku 'preprečujejo' hitrejši razvoj, staršem pa povzročajo skrbi, ki so največkrat povsem nepotrebne.
Beri daljePostopek je odprl številne etične razprave: Ženska lahko rodi otroka, ki je bil spočet pred njo, vprašanje pa se odpira tudi v smeri, kam z neizkoriščenimi embrii?
Beri daljeŽe dan ali dva po rojstvu otroka se opravi nujen ultrazvočni pregled kolkov. V tem obdobju se pojavi ena od treh najpogostejših nepravilnosti v razvoju sklepa kolka pri otrocih. Pri pravočasnem in zgodnjem odkritju razvojne displazije kolkov, ter ustrezni terapiji se motnja korigira brez nadaljnjih posledic.
Beri daljeV času nosečnosti lahko okužba s toksoplazmozo povzroči hude anomalije ploda in po rojstvu hude malformacije pri dojenčku. V Centru za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC – Center for Diesease Control and Preventing) menijo, da je samo v ZDA okuženih okoli 60 milijonov ljudi. Po nekaterih neuradnih podatkih, pa se je s toksoplazmozo srečala polovica zemljanov. V večini primerov okužba mine brez opaznih simptomov.
Beri daljeBritanski fiziolog Robert Edwards, ki je z razvojem in vitro fertilizacije v največji meri pripomogel k zdravljenju neplodnosti, je dobitnik Nobelove nagrade za medicino, poroča švedski inštitut Karolinska.
Beri daljePreliminarni izvidi kažejo, da je mogoče s pomočjo krvnega testa identificirati skupino proteinov, ki kažejo na zgodnjo prisotnost rakavih celic na prostati.
Beri daljeBritanski znanstveniki so odkrili v razvoj živčnega sistema vključen genetski mehanizem, ki bi lahko postal del novih terapij pri možganski kapi, Alzheimerjevi bolezni in možganskih tumorjih.
Beri daljeŽenske, ki zanosijo s pomočjo postopka in vitro fertilizacije (IVF) bodo v večji verjetnosti rodile dečka, trdijo znanstveniki iz University of New South Wales v Avstraliji.
Beri daljeSkupina ameriških in francoskih znanstvenikov je s pomočjo genske terapije prvič uspešno pozdravila dedno motnjo – beta talasemijo.
Beri daljeLjudje, ki se pogosto družijo z družino in prijatelji, v primerjavi z osamljenimi ljudmi, v povprečju živijo 3,7 let dlje.
Beri dalje
