Panični pobegi iz skladov so najslabši

 Mag. Robert Kleindienst, predsednik uprave družbe NLB Skladi, kjer v sedmih vzajemnih skladih upravljajo z 28 milijardami tolarjev premoženja, pravi, da pri njih upravljajo sklade relativno kratek čas, zato izstopov vlagateljev praktično ni. "Naše investitorje seznanjamo s tem, da so naložbe v vzajemne sklade dolgoročna naložba in od njih pričakujemo, da preberejo vsaj prospekt, kjer je to tudi jasno zapisano. Tudi z imeni skladov želimo poudariti, kakšne so njihove naložbene politike, nasploh pa nismo usmerjeni le v Slovenijo, saj imajo vsi skladi skupaj v povprečju le 14 odstotkov naložb v delnicah slovenskih podjetij," pravi Kleindienst.

Donosnejši, a bolj tvegani skladi

Za zmanjšanje tveganja, tako Robert Kleindienst, ni nujno, da vlagatelj kupi točke večjega števila skladov, saj lahko to doseže tudi z nakupom točk določenega sklada, kot je njihov kombinirani sklad, ki ima več kot 100 geografsko in panožno razpršenih naložb v delnice in obveznice. "Preveliko število skladov in prestopov med njimi investitorju ponavadi povzroča večje stroške kot koristi. Seveda pa poleg temeljnih skladov, ki pretežno vlagajo recimo v evropske obveznice, evropske ali svetovne delnice, obstajajo še specializirani skladi, ki vlagajo v določeno področje, na primer trg azijske mobilne telefonije. Ti so lahko precej bolj donosni, a tudi tvegani (precej pove podatek, da je bil zadnje leto najdonosnejši trg na svetu Zimbabve). Takšne sklade bi priporočal zgolj kot dodatek k portfelju investitorja, ki v takšnih skladih naj ne bi imel več kot petine naložb, ki jih usmeri v vzajemne sklade," opozarja Kleindienst.

Manj poučeni investitorji pri investiranju v vzajemne sklade potrebujejo pomoč osebnega ali privatnega bančnika oziroma finančnega svetovalca, za katerega velikokrat niso pripravljeni odšteti denarja, kasneje, ko z naložbo niso zadovoljni, pa tarnajo. "Tudi pri nas ostaja zelo velika povezanost med preteklo kratkoročno donosnostjo sklada in obsegom vplačil, kar pa je škodljivo, saj pretekli kratkoročni donosi praktično v ničemer niso povezani s prihodnjimi. Na splošno tudi v svetu veljajo vlagatelji za neracionalne, saj se dostikrat oklepajo naložb, ki jim prinašajo izgube, ter prehitro prodajajo tiste z dobički, nekateri pa počnejo ravno obratno, za kar tudi ni nobene osnove. Pretekli donosi namreč ne napovedujejo prihodnjih, niti v primeru pričakovanja, da bodo po obdobju rasti začeli upadati, kajti edino vlogo igra le to, ali tržne cene delnic ali naložb v vzajemnih skladih v določenem trenutku odražajo njihovo pravo vrednost," je prepričan prvi mož družbe NLB Skladi.

Kleindienst vlagateljem v osnovi svetuje izbiro kombinacije le nekaj temeljnih dobro razpršenih vzajemnih skladov, specializirane pa le kot dodatek. Vlagatelj naj varčuje dolgoročno in naj ne pogleduje vsak dan v tečajnico. Tudi v tuji praksi je bilo empirično dokazano, da večkrat, ko posameznik pogleda, kaj se dogaja z njegovim premoženjem, slabše se v povprečju odziva. "Pomembno je, da se vlagatelj pravilno odloči na začetku varčevanja in da varčuje dolgoročno, ostalo naj prepusti upravitelju, ki je za to tudi plačan. Za vlagatelja so zelo nevarna tudi pretirana pričakovanja glede donosnosti vzajemnih skladov. Teoretična dolgoročna pričakovana donosnost povprečne delnice v svetu je okoli osem odstotkov nominalno oziroma šest realno in to je donos, s katerim so lahko dolgoročni investitorji v vzajemne sklade tudi zadovoljni. Kdor napoveduje bistveno več, običajno vlagatelje zavaja," je povedal Kleindienst.

Koristna obdavčitev

Pri družbi KBM Infond upravljajo s šestimi vzajemnimi skladi, v katerih je naloženih za dobrih 13 milijard tolarjev premoženja. Matjaž Lorenčič, njihov upravljavec premoženja, je prepričan, da se vlagatelji zavedajo, da so naložbe v vzajemni sklad dolgoročne narave. "Zaradi visokih preteklih donosov si nekateri investitorji ustvarijo nerealno visoka pričakovanja o prihodnjih donosih. V Sloveniji smo imeli tako visoke donose, ker je bila v teku prva faza privatizacije slovenskega gospodarstva, lani je sledila vzhodna Evropa, medtem ko letos dobro kaže tudi zahodnoevropskim trgom," pravi Lorenčič, ki meni, da bo napovedana obdavčitev skladov za vlagatelje (pa tudi državo) celo koristna, saj če bo nekdo v dveh letih dosegel 50-odstotni donos, mu ne bo težko petine tega donosa plačati državi, medtem ko je bil sedanji sistem obdavčitve precej bolj zapleten.

Lorenčiču se ne zdi smiselno razlikovati med domačimi in tujimi ponudniki skladov, saj imajo oboji približno podobno kvaliteten dostop do informacij, pri izračunavanju davčne obveznosti investitorja pa so domači upravitelji celo v prednosti. Matjaž Lorenčič v letošnjem letu opaža močnejše izstopanje iz njihovih skladov – še zlasti ob koncu septembra, ko je finančni minister Bajuk z ne povsem jasnimi predlogi nove davčne zakonodaje povzročil večje padce tečajev – a pravi, da se je večina tega denarja prelila kar v njihove nove sklade. "Vlagateljem priporočam, naj raje vlagajo denar v več skladov in po možnosti različnih upravljavcev in ne vse v en sklad, saj s tem zmanjšajo tveganje. Stranke opozarjamo na dolgoročnost naložbe v vzajemne sklade, pa tudi na spremenjene pogoje, ki jih prinašajo spremembe davčne zakonodaje. Seveda pa vsaka stranka na določeno situacijo reagira drugače," sklene Lorenčič.

Vir: Večer