Nekateri otroci lahko razvijejo alergično reakcijo na pike, še posebno, če je v družini že kakšen primer tovrstne alergije. Pri teh otrocih lahko piki povzročijo anafilaktični šok, ki je življenjsko nevaren. Znaki šoka:
V takem primeru je treba otroka takoj odpeljati v najbližjo zdravstveno ustanovo.
Torbica za prvo pomoč pomladi in poleti
Kadar se odpravljate v naravo, je prav, da s sabo vzamete tudi nekaj osnovnih pripomočkov za prvo pomoč. Torbica naj vsebuje:
Čebelje želo pogosto ostane v koži. Najprej otroka pomirite, dokler ni dovolj miren, da boste lahko odstranili tujek iz kože. Pazite, da ga ne stiskate, ker bo tako prišlo še več strupa iz žela v organizem. Z nohti ali pinceto ga nežno potegnite ven. Nato ranico operite s hladno vodo in obložite z ledenim obkladkom, ki ublaži bolečino. Nadraženo kožo pomiri tudi v vodi raztopljena soda bikarbona, ker je alkalna in izniči kislino čebeljega pika. Ranjeni del telesa dvignite malce više od srca, ker tako preprečite zatekanje. Če se otrok počuti dobro in se hoče spet igrati, je to najboljši znak, da bolečina pojema in da z otrokom ni nič narobe. Prej ko se bo spet začel igrati, prej bo pozabil na neprijetni dogodek.
Osji piki so še bolj boleči od čebeljih, zato bo otroka morda potrebno malce dlje ljubkovati in miriti. Osje želo največkrat ne ostane v koži. Na rano položite hladen obkladek. Če nimate ledu, je vrečka zamrznjenega graha prav tako dobra. Tako bo bolečina manjša, vnetje pa pomirimo z antihistaminsko kremo. Da bi nevtralizirali kislino osjega pika, lahko uporabimo tudi razredčen vinski kis.
Komarji so izjemno nadležni in njihovi piki nam grenijo življenje kar nekaj dni. Včasih niti ne opazimo, kdaj so se samice komarjev posladkale z našo krvjo, dokler ne vidimo malih, rdečih in srbečih bulic. Kot vedno, je tudi v primeru komarjih pikov bolje preprečevati kot zdraviti. Zato redno uporabljajmo sredstvo, ki komarje odbija in ki je primerno tudi za otroke. Proti bolečini in srbečici po komarjevem piku je prvo in najbolj priročno zdravilo kar slina ter vsa že prej omenjena sredstva, ki blažijo neprijeten občutek na koži. Pomagate si lahko tudi z zdravili, ki jih otroci sicer dobijo ob okužbi z noricami.
Malčki si ne morejo kaj, da se ne bi praskali, zato obstaja precejšnja nevarnost okužbe. Poskrbite, da bodo ranice čiste, v kopel pa nakapajte nekaj kapljic eteričnega olja čajevca. Če se rdečica in vnetje od mesta pika razširi, obiščite zdravnika.
V Evropi na srečo nimamo veliko strupenih kač, pa še te, kar jih imamo, niso smrtno nevarne. Če otroka piči gad ali modras, takoj poskrbite, da bo malček miroval, ker se ob vsakem gibanju strup širi naprej po krvi in po telesu. Mesto pika naj bo nižje od srca. Takoj pokličite rešilni avtomobil. In ne pozabite: otroci se vedejo tako, kot vidijo odrasle. Če boste panično in brezglavo začeli skakati okoli, stokati in govoriti, kako je to grozno, se bo otrok veliko bolj prestrašil zaradi vašega obnašanja kot pa zaradi samega pika. Vedno bodite čim bolj prisebni in mirni.
Če koža ni poškodovana, ugriz ponavadi ne povzroči nobene škode. Če pa je rana odprta, se vanjo lahko naselijo mikrobi iz ust živali, kar lahko povzroči okužbo. Rano moramo dobro očistiti z vodo in milom, nato pa jo z ustreznim pripravkom dezinficirati. Pozorno spremljajte, kaj se dogaja z rano. Če se začne rdečica širiti ali če se začne rana gnojiti, obiščite zdravnika. Preverite, kdaj je bil otrok cepljen proti tetanusu. Če živite na območju, kjer se pojavljajo primeri stekline, še pozorneje in natančneje očistite rano, nato pa v vsakem primeru obiščite zdravnika. Za dezinfekcijo rane lahko uporabite 40-odstotni alkohol. Če nimate drugega, bosta primerna tudi gin ali vodka.
Zadnja leta ni množičnih pojavov meduz v naših morjih. A tu in tam se vseeno kakšna še najde. Za otroke so neverjetno privlačne, še posebno, ker se lepo svetijo in nenavadno premikajo. Marsikateri malček bi jo z veseljem vzel v roke kot igračo. A njene ožigalke so prav neprijetne. Če otroka ožge meduza, odstranite s kože ožigalke, ki so morda ostale, in rano sperite s hladno svežo vodo. Pekočo bolečino lahko omili razredčen kis, blagodejno pa deluje tudi urin, čeprav se nam morda to zdi nagnusno. Preden otroka spustite v morje, pa najprej preverite, ali so bile v vodi opažene tudi meduze.
Morski ježki so različnih velikosti in ob obali, kjer se v plitkem morju igrajo naši malčki, ponavadi ni velikih ježkov. So pa mali ježki, ki se skrivajo pod skalami tudi v največjih plitvinah. Že ob najmanjšem valu otroka lahko zanese in nožica zadene skrite iglice. Zato za začetek poskrbite, da otrok ne bo bos v vodi, če je morsko dno tako, da bi lahko skrivalo ježke. Njihove bodice so v bistvu zelo krhke in se takoj zlomijo. Ko jih poskušamo odstraniti, pa se drobijo in zelo težko jih izvlečemo ven, še posebno, ker imajo na koncu drobne kaveljce. Če bodica ostane v koži, se rana lahko vname in ognoji. Če otrok stopi na ježka, poskusite odstraniti vse koščke bodice. Če vam ne uspe, obiščite zdravnika. A tudi, če se vam zdi, da je mesto vboda čisto, pozorno opazujte, kaj se z ranico dogaja. Če se pojavi rdečica ali če rana zateče in se ognoji, vam bo najbolje pomagal najbližji zdravnik.