Placebo učinek

Okrevanje po bolezni, ne glede na izbiro terapije (samozdravljenje, zdravniška pomoč, pomoč alternativnih medicinskih metod) lahko posameznega pacienta povrne v stanje pred boleznijo.

Pogosto pravimo, da v kolikor prehlad zdravimo simptomi trajajo en teden, če ga ne zdravimo pa sedem dni. Prav zato reklame farmacevtskih podjetji poudarjajo, da njihovi preparati brez recepta ne zdravijo, ampak zgolj lajšajo simptome.  Tudi številne resne bolezni, kot sta revmatoidni artritis ali multipla skleroza, imajo svoje vzpone in padce. V nekaterih, res da v zelo, zelo, zelo redkih primerih, se je v spontano remisijo umaknil tudi karcinom (večina remisij ali ozdravitev pa je bila posledica prvotno napačno postavljene diagnoze ali vzporedno učinkovitega zdravljenja).

Učinkovitost različni ‘terapevtskih’ pripravkov (ne vseh), za katere seveda ne potrebujemo recepta in so na voljo v prosti prodaji ali celo na črnem trgu, lahko pripišemo placebo učinku.

Placebo učinek

Moč sugestije v različnih okoljih je dokazana s številnimi raziskavami pod katere so se podpisali raziskovalci svetovno znanih inštitutov in univerz. Zanimiv je npr. test, ki ga lahko izvedete sami. V družbi z razpršilcem razpršite vodo, ter prisotne vprašajte, ali so zaznali vonj. V eni izmed raziskav je kar 73% prisotni zaznalo neobstoječi vonj.

Prepričljivi, dominantni ljudje imajo prirojeno sposobnost sugestibilnega vpliva in ustvarjanja zaupanja na druge ljudi. Veliko ljudem je dovolj že pogovor, za katerega pa uradna medicina ponavadi nima časa. Bolj občutljivi ljudje se po pogovoru in svetovanju pogosto počutijo veliko bolje.

Lahkovernost in pobožne želje spadajo med skupne človeške lastnosti. Ljudje smo na različne načine in v različnem obsegu pripravljeni verjeti v neobstoječe stvari. Tem smo podvrženi vsi, tudi znanstveniki, zdravniki, jaz, ti…

V medicini moč sugestije imenujemo placebo učinek. Latinska beseda placebo (iz besede placere) v slovenskem prevodu pomeni – ugajal bom. Placebo učinek je pozitiven odgovor na snov, postopek ali aparaturo, ki ga ni moč razložiti na podlagi farmakološkega ali drugega neposrednega fizičnega delovanja. Pogosto se placebo učinek zgodi že ob samem vstopu v zdravniško ordinacijo.

V medicini se placebo uporablja predvsem za zmanjševanje simptomov tesnobe. V tem primeru placebo lajša fizične reakcije na napetost (psihosomatskega izvora). V določenih pogojih lahko tabletka laktoze lajša simptome bolečine, slabosti, bruhanja, težkega dihanja in druge.

Mnoge raziskave so že potrdile, s pomočjo placeba, lajšanje širokega spektra simptomov. Pri številnih obolenjih se je pozitivna učinkovitost placeba pokazala pri približno tretjini pacientov. Začasni učinki so se pokazali celo pri artritisu, senenem nahodu, glavobolu, visokem krvnem tlaku, PMS, peptičnih razjedah in celo raku. Psihološki vidiki številnih motenj pa delujejo v korist številnih pripravkov. Velik odstotek simptomov ima bodisi psihološko komponento in ne izhaja iz fizične bolezni. Raziskave so potrdile, da večina prehodnih bolezni, ki se jih zdravi z različnimi bodisi zdravili za katere ne potrebujemo recepta, bodisi ostalimi pripravki na tržišču, ozdravi spontano, brez vmešavanja v sam potek bolezni. Psiholog Barry Beyerstein ugotavlja:

•  Bolečina je delno fizična in izhaja iz občutka, ter delno psihična in izhaja iz čustev. S tem ko ublažimo tesnobo, preusmerimo pozornost, zmanjšamo vzburjenost, okrepimo občutek nadzora. Reinterpretacija simptomov ublaži komponento agonije bolečine. V sodobni medicini se ta strategija uporablja vsak dan. Karizmatični zdravilci uspešno vplivajo na psihološke spremenljivke pacienta, prav tako lahko bolečino modelirajo številni reklamirani preparati. Pri resnih obolenjih je takšno lajšanje simptomov in preusmerjanje ljudi stran od uporabe preizkušenih farmakoloških pripravkov in metod zdravljenja, lahko usodno.
• Zaupanje v metodo zdravljenja: zaupanje in odkrita interakcija med zdravnikom in pacientom lahko botruje učinkovitem placebo učinku. Moč sugestije pa je lahko tudi ravno obratna. Edini pogoj za placebo učinek je zavedanje, da ste doživeli nekaj pozitivnega. Za posameznega pacienta pa je placebo vpliv zelo težko napovedati, vendar je psihološka nagnjenost na placebo do neke mere prisotna pri vseh ljudeh. Odziv večine ljudi pa je nekje vmes.

Drug dejavnik, ki lahko zavede ljudi, je selektivna afirmacija – težnja k iskanju novih pozitivnih odgovorov. Nekdanji predsednik Nacionalnega NCAHF (National Council Against Health Fraud) psiholog William T. Jarvis pravi:

• Kulturološki dejavniki imajo močan učinek percepcije številnih na novo odkritih starih metod zdravljenja. Proizvajalci in prodajalci to dobro vedo. Ljudje, ki trpijo za kroničnimi simptomi so pogosto depresivni, depresija pa pogosto povzroči simptome, ki jih pacient pripisuje osnovni bolezni. Vsaj začasno lajšanje simptomov depresije, za bolnika pomeni učinkovito sredstvo v boju proti osnovni bolezni.

Odzivi na zdravljenje pa so lahko tudi negativni – nocebo učinek. V enem izmed poskusov so bili pacienti opozorjeni na morebitne negativne stranske posledice cepiva, vendar so jim namesto pripravljene vakcine vbrizgali placebo. Številni so se pritoževali nad omotico, slabostjo, bruhanjem in celo depresijo.

Placebo učinek pa ne vpliva na dejanski potek bolezni. S placebom torej prikrijemo primarno obolenje, kar lahko pripelje do kasnejše diagnoze in zdravljenja.

Placebo učinek ni omejen zgolj na različna zdravila, lahko je tudi posledica postopkov. Aparature in fizične tehnike imajo ogromen psihološki učinek.

Zdravniki se soočajo z vse večjim številom ljudi, ki se pritožujejo nad utrujenostjo brez znakov primarnega obolenja. Utrujenost je pogosto reakcija na živčno napetost. Zdravniki v tem primeru pogosto predpišejo izotonike, vitamine ali kakšno drugo vrsto placeba.

Nedavna raziskava je izpodbijala splošno stališče placeba kot pomembnega dejavnika pri klinični testiranjih. Večina nadzorovanih zdravljenj s placebom, brez osnovnega zdravljenja ni bila učinkovita. Raziskave niso razlikovale med placebom, naravnim potekom bolezni ali učinkov ostalih zunanjih dejavnikov. Po analizi 114 randomiziranih raziskav katere so vključevale nezdravljene, aktivno zdravljene in placebo zdravljene paciente, so avtorji zaključili:

•  Placebo ni preveč učinkovit analgetik
•  Nekateri so poročali, da je bilo priznanje učinkovitosti placeba zgolj posledica ugoditi željam svojega zdravnika

Strokovnjaki so mnenja, da bi se morala uporaba placeba močno zmanjšati, vendar je še vedno upravičena v skrbno izbranih primerih.

Vsi, ki se s svojimi produkti zanašajo na placebo učinek se pretvarjajo: da vedo kaj počnejo, že s kratko reklamo lahko povedo kaj je narobe z vami, njihove terapije uspešno zdravijo skoraj vse.

Številni zmedeni potrošniki oz. potencialni pacienti pa smo izpostavljeni ruski ruleti. Zdravniki za placebo uporabljajo vitamine ali laktozo, kar samo po sebi z izjemo finančnega, nima nekih negativnih stranskih učinkov. Mnogi drugi izdelki, pa so lahko ob samodiagnostiki in samozdravljenju tudi zdravju škodljivi.

Prav iz tega stališča nam je pomembno poudariti, da poznamo številne domače pripravke (zelišča, čebelje produkte, alternativne metode zdravljenja in zdravila), ki lajšajo simptome skoraj vseh prehodnih bolezni, zaprtja, driske, glavobolov, PMS, menopavze… V večini hujših obolenj pa, tudi če bi si še tako želeli ali želimo verjeti, žal niso učinkoviti. 

Reference:

1. Young JH. Why quackery persists. In Barrett S, Jarvis WT, editors. The Health Robbers: A Close Look at Quackery in America. Amherst, N.Y., 1993, Prometheus Books.
2. Beyerstein BL. Testing claims of therapeutic efficacy. Rational Enquirer 7(4):1-2, 8, 1995.
3. Jarvis WT. Arthritis: Folk remedies and quackery. Nutrition Forum 7:1-3, 1990.
4. Jarvis WT. Personal communication to Dr. Stephen Barrett, Dec 18, 2001.
5. Rosensweig P and others. The placebo effect in healthy volunteers: Influence of experimental conditions on the adverse events profile during phase I studies. Clinical Pharmacology and Therapeutics 54:578-583, 1993.
6. Turner JA and others. The importance of placebo effects in pain treatment and research. JAMA 271:1609-1614, 1994.
7. Hrobjartsson A, Gotzsche PC. Is the placebo powerless? An analysis of clinical trials comparing placebo with no treatment. NEJM 344:1594-1602, 2001.
8. Bailar JC III. The powerful placebo and the Wizard of Oz. NEJM 344:1630-1632, 2001.

Foto: femina.cz