Placentofagija: Ali bi pojedli posteljico?

Placentofagija je postopek pri katerem mati po porodu poje placento, tekočine in tkivo, ki se porodi skupaj z otrokom. Vraža je značilna za nekatere nehumane, vsejede sesalce (izjema so kiti in delfini), pri ljudeh pa je v skoraj vseh obstoječih kulturah popolna neznanka. Občasno se pojavijo posamezniki ali sekte, vendar gre bolj za izjeme kot pravilo.

Ljudi placentofagija enostavno odvrača, nekateri so jo celo prepovedali. Do sedaj so zabeležili zgolj nekaj hipijevskih skupnosti, obsedenih z naravo, ki običajno skuhajo in posteljico tudi pojedo.

V današnjem času pa se je okoli placentofagije ustvarila nova modna muha. Ženske se s pomočjo nepreverjenih informacij iz interneta odločijo po porodu posteljico tudi pojesti. Posteljico zaužijejo surovo, v tabletah, kuhano vmešano v napitek ali posušeno. Te ženske so prepričane, da bo zaužitje posteljice pregnalo poporodno depresijo, zagotovilo dovolj mleka za dojenje in uravnalo hormonsko neravnovesje izzvano z nosečnostjo in porodom.

Na srečo ali pa žalost, kakor želite, pa ni nobenih dokazov, da placentofagija pri ljudeh, zdravstveno ali fiziološko, lajša vsaj eno od omenjenih težav. Nekateri placentofagijo zagovarjajo z dejstvom, da se že stoletja uporablja v tradicionalnem kitajskem zeliščarstvu. Resnica pa je nekoliko drugačna. Zi He Che, kot se metoda imenuje na Kitajskem, se za zdravljenje erektilne disfunkcije, neplodnosti in kroničnega kašlja, uporablja zelo redko.

Njen individualni učinek je zelo težko preveriti, saj se vedno vmeša med številna zdravilna zelišča. Tudi nobena znanstvena raziskava ni potrdila njene zdravilne učinkovitosti.

Enako zdravilno moč lahko predpisujemo tudi postopkom kot je npr. zdravljenje raka z osjimi osirom ali z želvjim oklepom.

Pri živalih se placentofagija večkrat omenjena kot terapija proti poporodnim bolečinam. Pri ženskah to ne drži, vendar pa urbane legende, anekdote in pripovedke govorijo o pozitivnih učinkih placentofagije. Zgleda, da je pomemben moment, da so ženske že pred samim porodom in zaužitjem posteljice, prepričane o njenih zdravilnih terapevtskih učinkih. Tako lahko s čisto vestjo govorimo o klasičnem placebo učinku – izboljšanju zdravstvenega stanja na temelju pričakovanj in ne farmakoloških mehanizmov.

Čeprav ima humana placenta enako analgetično komponento kot pri ostalih vrstah sesalcev, še vedno ne vemo, ali sploh ima kakšne učinke na človeško zdravje.

Strokovnjaki smatrajo, da placebo učinek niti ni slab in je lahko pod določenimi pogoji celo koristen. Kristal se je zgolj v tej točki strinjal s pozitivnimi vplivi placentofagije na žensko poporodno zdravje.

Glede na to, da je placentofagija med ljudmi zelo neznatni pojav, kar je diametralno nasprotno od prakse drugih sesalcev, bi jo bilo potrebno natančneje raziskati, trdi avtor.

Tako močan kontrast pušča možnost, da je uživanje posteljice ljudem škodilo ali pa se skozi evolucijo pokazalo za neprimerno.

Posteljica je lahko okužena z mikroorganizmi, lahko vsebuje strupene filtrirane snovi iz krvi, lahko pa ima celo negativne imunološke posledice za mater, trdi ameriški profesor in opozarja, da ima celo mala napaka pri prilagajanju skozi evolucijsko obdobje stotine in tisoče generacij, zelo pomembno mesto.

Dokler se ne potrdi določene koristi uživanja posteljice in dokler se ne izvedejo znanstvene  raziskave o njenem učinku na človeško zdravje, bo placentofagija ostala stvar osebnega okusa.

Odnos profesorja do te tematike pa je najbolje opisal njegov stavek: »Enkrat se bo pojavil nekdo, ki bo trdil, da je pojedel letalo in poletel!«