Plavanje in driska

Driska in širjenje bolezni

Infekcijsko drisko lahko povzroči ena izmed milijonih bakterij, ki ob zaužitju zaide v gastrointestinalni sistem, ter s kolonizacijo patogenov uniči naravno črevesno floro. Bolezen lahko povzroči že zelo majhna količina bacilov. Prav zato je pomembno, da se pred samim vstopom v bazen stuširamo, ter tako izperemo morebitne fekalije. V kolikor je driska že prisotna, vstop v javne bazene ne priporočamo, v javnih bazenih se izogibajte požiranju vode.

Seveda so javni bazeni opremljeni z napravami za filtracijo in dezinfekcijo vode, ki precej zmanjšajo tveganja širjenja mikrobov, vendar pa se tudi pri negi bazenske vode najdejo mikroorganizmi, ki so zgradili določeno rezistenco na obstoječa dezinfekcijska sredstva. Kompleksi z večjim številom bazenov so ponavadi opremljeni z enim filtrirnim sistemom, kar pa pomeni, da se voda iz vseh bazenov meša in potencialno širi mikrobe po vseh povezanih bazenih.

Kaj storiti ko dobim drisko?

V kolikor imate drisko se odpovejte plavanju. Že mikroskopske količine fekalij lahko povzročijo onesnaženje celotnega bazen ali jacuzzija, ter ob zaužitju vode okužijo druge plavalce. Najpomembnejša stvar pri driski je, da zaužijete veliko tekočine in tako preprečite dehidracijo. Nasvet še posebej velja za otroke, nosečnice in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom.

Zdravniško pomoč poiščite v primeru naslednjih znakov in simptomov:

·         Krvave driske

·         Driska traja več kot pet dni

·         Drisko spremljata visoka telesna temperatura ali mrzlica

·         Dehidracija – suha usta, razpokane ustnice, suha koža, glavobol, razdražljivost, uriniranje manj kot štirikrat na dan, zmedenost in nezmožnost potenja