Pogoste zablode o vzrokih spontanih splavov

V uvid, zakaj spontan splav med pacienti in njihovimi partnerji pomeni takšno neznanko, je Jonah Bardos dr. medicine s kolegi na Albert Einstein College of Medicine na Yeshiva University in Montefiore Medical Centra v New Yorku izvedel nacionalno raziskavo v kateri je s pomočjo 33 vprašanj poskušal rešiti enigmo. Moški in ženski v raziskavi so bili stari od 18 do 69 let.

Anketa je bila dostopna na internetni strani, na vprašanja pa je odgovorilo 1.084 sodelujočih, 55% žensk in 45% moških.

Petnajst odstotkov sodelujočih je doživelo več kot en spontan splav.

Večina (55%) meni, da je spontan splav redek pojav in se pojavi zgolj v 6% vseh nosečnosti, 10% verjame v incidenco nižjo od 2%.

Okoli tri četrtine (74%) je spontan splav pravilno pripisalo genetskim in zdravstvenim težavam. Kljub temu pa jih 22% verjame, da so najpogostejši povzročitelji alkohol, kajenje in zloraba drog.

Abnormalni kromosomi na leto povzročijo okoli 60% od skoraj milijona spontanih splavov v ZDA. Kljub temu, da 95% anketirancev ve da genetika vpliva na izgubo nosečnosti, kar 76% krivdo pripisuje stresu, dvigovanju težkih bremen (64%), predhodnim spolno prenosljivim boleznim (41%), uporabi intrauterinih vložkov (28%), oralni kontracepciji (22%), ter prepirom (21%).

Anketa se je ob izgubi nosečnosti ošvrknila tudi na emocionalne reakcije, ter potrdila, da se kar 47% prizadetih počuti krivo, 41% odgovornih za izgubo, 41% osamljeno, 36% spontan splav primerja s smrtjo otroka, 28% občuti sramoto. Verska pripadnost je bila povezana z dvakrat višjim doživljanjem izgube ploda enaki smrti otroka. Anketiranci bi se počutili potolaženo v kolikor bi se o izgubi lahko odkrito pogovorili s prijatelji ali družinskimi člani.

Sprejetje medicinskih pojasnil lahko ublaži občutek krivde. Večina (78%) je izrazilo željo po informacijah o vzrokih. Več kot tretjina (38%) je verjela, da lahko izgubo nosečnosti preprečijo, 57% je trdilo, da razloga za izgubo ni poznalo.

„Naši podatki lahko vzpodbudijo prijatelje, družinske člane in javne osebe, da svoje izkušnje delijo, ter svoj status uporabijo kot terapijo proti občutku sramu, skrivnosti in izolacije,“ so zapisali raziskovalci. Zdravstvene delavce pozivajo k boljši informiranosti pacientk, ki so že doživele izgubo nosečnosti.