Pomanjkanje vitamina K pri novorojenčkih

Zakaj se novorojenčkom daje vitamin K?

Pomanjkanje vitamina K se pojavi približno pri 1 : 10.000 novorojenčkih. Pri približno polovici dojenčkov s hemoragično boleznijo, se v prvem tednu po porodu pojavijo notranje krvavitve. Zaradi možganskih krvavitev mnogi umrejo ali pa doživijo vseživljenjske možganske poškodbe.

Pomanjkanje vitamina K se pojavlja izključno pri dojenih otrocih, katerim se po rojstvu priporoča dodatna količina vitamina K. Materino mleko vsebuje le med 1 in 4 μg/l, nadomestno mleko pa do 100μ/l vitamina K.

Kateri otroci so izpostavljeni krvavitvam?

Krvavitvam so najbolj izpostavljeni dojenčki, katerih matere so v nosečnosti jemala določena zdravila, izpostavimo lahko antiepileptike. Kasnejše krvavitve so pogostejše pri prezgodaj rojenih otrocih, otrocih rojenimi z distocijskim porodom in otrocih, ki imajo težave z zdravjem jeter. Skoraj pri vseh otrocih, ki so izpostavljeni hujšim krvavitvam, se pred tem pojavijo manjše krvavitve iz ustnic, kože in nosu.

Skoraj tretjina primerov hemoragične bolezni kot posledice pomanjkanja vitamina K se pojavi brez predhodnih opozoril ali dejavnikov tveganja. Vitamin K se vbrizga zgolj dojenčkom izpostavljenim višjim tveganjem. Podatki za Veliko Britanijo kažejo, da so od 800.000 novorojenčkov vitamin K injicirali zgolj:

• 60 – 80 dojenčkom z blažjo obliko hemoragične bolezni
• 15 – 20 dojenčkov, ki so jih prizadele možganske krvavitve
• 4 – 6 dojenčkov, ki so kasneje umrli za posledicami možganskih krvavitev
• 10 – 20 dojenčkov je kasneje utrpelo vseživljenjske možganske poškodbe

Zakaj je lahko vbrizganje vitamina K sporno?

Od leta 1960 je bila poporodna uporaba seruma vitamina K v razvitih državah dokaj pogosta. Je zelo pogosta in poceni terapija pri dojenčkih, ki so izpostavljeni višjemu tveganju razvoja bolezni jeter.

Zaskrbljenost glede varnosti postopka pa se je pojavila v letu 1990, kjer so raziskave pokazale povezavo med aplikacijo vitamina K in razvojem levkemije v otroštvu. Raziskave so namreč potrdile predvidevanja, da je odstotek precej višji pri obolelih, ki so v neonatalnem obdobju prejeli injekcijo vitamina K.

Kasnejše raziskave v Veliki Britaniji, ZDA, Nemčiji in na Švedskem, izsledke preliminarnih raziskav niso potrdile. Tudi zelo obširna danska raziskava, ki je zajela vse zdravstvene podatke vseh prebivalcev rojenih po letu 1945, ni potrdila višjega tveganja med interakcijami peroralne ali intramuskularne aplikacije vitamina K in incidence obolenja za levkemijo.

Bolj zgovorna je bila nedavna škotska raziskava, v kateri je sodelovalo 400 štirinajstletnikov z levkemijo, ki pa ni našla nobene povezave med aplikacijo vitamina K in obolevanja za bilo katero obliko karcinoma.

Najboljši način aplikacije vitamina K pri novorojenčkih je…

Po začetni zaskrbljenosti, ki jo je povzročilo injiciranje vitamina K sta se zdravstveni politiki Nemčije in Avstrije odločili za peroralno aplikacijo vitamina K v dveh odmerkih. Prvi odmerek se aplicira sedem dni po porodu, drugi, osemindvajset dni po porodu. Dvojni odmerek naj bi uspešno nadomestil injekcijo.

Kaj storiti?

V primeru, da svojega otroka ne dojite, dodatki vitamina K niso pomembni. Kot smo že zapisali nadomestno materino mleko vsebuje višje koncentracije vitamina K, ki zadovoljuje organski potrebi novorojenčka. Krvni testi takoj po porodu bodo pokazali ali je vaš otrok trpi za hemoragično boleznijo pomanjkanja vitamina K. Na voljo boste imeli dve možnosti: enkratna aplikacija vitamina K z injekcijo, ali dvojni peroralni odmerek. Odločitev sprejmite skupaj z neonatologom.