Raziskovalci iz University of Chicago so v dveh štirinajst dnevnih obdobjih spremljali 11 zdravih, vendar telesno neaktivnih moških in žensk srednjih let. V tem času so se kandidati prenajedali in v prvem obdobju spali v povprečju 5,5 ur, v drugem štirinajst dnevnem obdobju pa 8,5 ur na dan.
Z zmanjšanjem spanca je prišlo do sprememb reakcij organizma na standardno testiranje prisotnosti sladkorja v krvi, izvidi pa so postali podobni tistim, ki se beležijo pri ljudeh s povečanim tveganjem za diabetes.