Pomirjevala v nosečnosti

Pred samim načrtovanjem nosečnosti se pojavita dva temeljna vprašanja:

• Ali je uporaba pomirjeval v prvem tromesečju nosečnosti povezana s tveganji prirojenih težav razvijajočega ploda?
• Ali jemanje pomirjeval vpliva na potek nosečnosti in zdravje, ter razvoj ploda v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti?

Uporaba pomirjeval v prvem tromesečju nosečnosti

Zaenkrat še in empiričnih dokazov, da uporaba pomirjeval povzroča več spontanih splavov v prvem tromesečju nosečnosti. Raziskave so bile narejene na živilih, vzporedno pa so spremljali zdravje ploda nosečnic, ki so bile podvržene terapiji s pomirjevali. V raziskavi je sodelovalo 1.000 nosečnic.

Jemanje pomirjeval v kasnejši nosečnosti

Leta 1996 je bila objavljena raziskava, ki je razkrila negativne posledice pomirjeval na razvoj otroka v tretjem trimesečju nosečnosti. Iz podatkov raziskave je razvidno, da so pomirjevala vplivala na rojstvo pred predvidenim datumom poroda, rojstvo manjših dojenčkov, rojeni otroci so se srečevali z respiratornimi težavami in težavami s prehranjevanjem. Prav tako pa so bili dojenčki mater, ki so v nosečnosti jemale pomirjevala, pogosteje napoteni v enoto neonatalne nege.

Niso se pa vsi znanstveniki strinjali z rezultati omenjene raziskave, saj so menili, da so v raziskavi sodelovale zgolj ženske s hudo depresijo, ki je že sama po sebi dejavnik tveganja vseh omenjenih prirojenih težav.

Nekatera pomirjevala spadajo v kategorijo C, druga v kategorijo B po FDA lestvici teratogenosti zdravil v nosečnosti. Večina antidepresivov je kategorizirana v skupini C, triciklični antidepresivi pa lahko privedejo do sindroma zadrževanja rasti novorojenčka. Litij (kategorija D) povzroča srčne anomalije, zaradi česar je potrebno spremljanje z ultrazvokom. Pomirjevala iz skupine B so blaga in zdravju ploda nenevarna, več skrbi lahko povzročajo pomirjevala iz skupine C in še posebej iz skupine D, ki so namenjena lajšanju simptomov hude depresije.

V nosečnosti je potrebno vložiti vse napore v smeri izogibanja jemanja vsakovrstnih zdravil. V korelaciji depresija – nosečnost je potrebno izčrpati vse nefarmakološke možnosti zdravljenja in lajšanja simptomov, v primerih, da so simptomi depresije prehudi, pa je ob nadaljevanju medikamentne terapije potrebno preučiti vse morebitne negativne posledice.

Dojenje

Raziskav in literature, ki bi opisovale vpliv pomirjeval na dojene otroke, je zelo malo. Pomirjevala imajo zelo dolgo razpolovno dobo, zato lahko skozi materino mleko akumulirajo v dojenčkovem organizmu. Prav nobena raziskava ni potrdila, da je dojenje mater, ki jemljejo antidepresive varno, ena redkih raziskav pa pravi, da bi morali primer za primerom obravnavati posamezno. Za triciklične antidepresive in dojenjem pa obstaja nekaj več podatkov, ki pravijo, da antidepresivne substance prepogosto penetrirajo v organizem dojenčka, zato se dojenje ob jemanju antidepresivov ne priporoča.

Literatura:

1. Pastuszak A, Schick-Boschetto B, Zuber C, et al. Pregnancy outcome following first-trimester exposure to fluoxetine (Prozac). JAMA 1993;269:2246-8
2. Rosa F. Medicaid antidepressant pregnancy exposure outcomes. Reprod Toxicol 1994;8:444
3. Chambers CD, Johnson KA, Dick LM, Felix RJ et al. Birth Outcomes in Pregnant Women Taking Fluoxetine. N Engl J Med 1996;335:1010-5
4. Goldstein DJ; Corbin LA; Sundell KL. Effects of first-trimester fluoxetine exposure on the newborn. Obstet Gynecol 1997 May;89(5 Pt 1):713-8
5. Cohen LS, Rosenbaum JF. Birth Outcomes in Pregnant Women Taking Fluoxetine. N Engl J Med 1996; 336: 872-3 (Letters)
6. Goldstein DJ, Sundell KL, Corbin LA. Birth Outcomes in Pregnant Women Taking Fluoxetine. N Engl J Med 1996; 336: 872-3 (Letters)
7. Goldstein DJ. Effects of third trimester fluoxetine exposure on the newborn. Journal of Clinical Psychopharmacology. 1995; 15: 417-20
8. Nulman I, Rovet J, Stewart DE et al. Neurodevelopment of Children Exposed in Utero to Antidepressant Drugs. N Engl J Med 1997;336:258-62

Ostale reference