Povečanje prsi: Vsadke je treba sčasoma zamenjati

Povečanje prsi sodi med najpogostejše estetske operacije, saj naj bi bila po nekaterih ocenah z velikostjo in obliko prsi nezadovoljna kar polovica žensk. Lepotni kirurgi ugotavljajo, je razlogov za povečanje dojk več. Med njimi so poleg želje za lepšimi prsmi še rekonstrukcija po odstranitvi dojke zaradi raka, nadomestitev vsadka zaradi medicinskih ali kozmetičnih razlogov ter korekcija prirojenih nepravilnosti.

Estetski kirurg mag. Franc Planinšek, dr. med., ki v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina opravi povprečno pet tovrstnih posegov na teden, pravi, da rezultat lepotnih popravkov ni le fizičen, ampak tudi psihološki, saj lahko »večje, polnejše dojke povečajo samozavest in pripomorejo k temu, da se ženska počuti bolj zaželeno in ženstveno«. Planinšek dodaja, da se na tak način lahko na bolje spremeni tudi intimno življenje ženske. Na polnost in proporcionalnost prsi sicer negativno vplivajo staranje, nosečnost, dojenje, hormonske spremembe, hujšanje in genetske danosti.

Dve vrsti vsadkov

Kirurg dojke poveča s pomočjo prsnih vsadkov. Ti so sestavljeni iz elastične silikonske ovojnice, napolnjene s kohezivnim silikonskim gelom ali fiziološko raztopino. Prav polnilci so tisti, od katerih je odvisna oblika dojk. Na voljo so okrogli in kapljičasti vsadki. Prvi na začetku zgornji pol dojke oblikujejo v okroglino, vendar se v procesu staranja takšne dojke kljub vsadku povesijo. Bolj naravno so oblikovani kapljičasti oziroma anatomski vsadki, ki sledijo telesnim linijam in omogočajo, da kljub staranju in povešanju prsi zgornji pol dojke ostane dovolj poln.

Če vsadek vsebuje fiziološko raztopino, ga ni mogoče uporabiti za okroglo obliko dojk, je pa bolj prilagodljiv za različne velikosti in želeno simetrijo prsi. Prednost takšnega vsadka je tudi, da znotraj ovojnice vsebuje vodo. Tako v primeru, da v ovojnici nastane luknjica in se voda iz nje izlije, to vodo telo brez težav absorbira. Poleg tega se takšni vsadki hitro prilagodijo telesni temperaturi, kar ne velja za silikon (silikonski implantati so na primer po plavanju dolgo mrzli, po obisku savne pa se zdi, da prsi kar gorijo). Med slabosti silikona sodi tudi možnost, da razpok vsadka lahko povzroči lokalno vnetje in brazgotinjenje. Res pa je, da je za to polnilo značilna velika gostota, zato je možnost, da bi silikon lezel iz vsadka, majhna. Dobra stran silikonskih vsadkov je, da naredijo dojko zelo naravno na otip in da robov vsadka načeloma ni mogoče zatipati.

Velikost vsadkov ima omejitve

Bolnica se mora odločiti tudi za velikost vsadka. »Pomembno je, da se s kirurgom natančno pogovori o željah ter možnostih njihovega uresničevanja,« poudarja lepotni kirurg. Želena velikost ima namreč omejitve: koža mora biti toliko elastična, da pokrije ves vsadek, pomembna pa je tudi ustrezna količina žleznega tkiva. Preveliki vsadki lahko postanejo vidni skozi kožo in jih je mogoče zatipati, poleg tega pa se s tem poveča tudi možnost zapletov, na primer za rak dojke. Pred posegom so zato vedno potrebne anatomske meritve bolnice. Na izbiro vsadka namreč vplivajo tudi širina prsnega koša, višina bolnice, povešenost dojk in tako dalje.

Vsadke kirurg vstavi operativno, operacija, ki traja dve uri, pa poteka v splošni anesteziji. Nato naredijo rez (v gubi pod dojko, okoli bradavice ali pod pazduho) in žep, v katerega vstavijo vsadek. Šive odstranijo po 14 dneh. Bolnica v bolnišnici okreva čez noč. Po posegu so možne bolečine, napetost, otekanje, oteženo gibanje rok. Na delo se lahko vrne v tednu ali dveh. Ker so vsadki sestavljeni iz umetnega materiala, ki se stara, jih je treba po desetih letih zamenjati.

Za povečanje dojk morajo ženske odšteti od dva do tri tisoč evrov in plačati še vsadek.

Vir: Dnevnik