Poznamo dve vrsti ali skupini eikozanoidov: dobro in slabo. Dobri nastanejo iz presnove esencialnih maščobnih kislin omega 3 (EPA in DHA) iz ribjega olja, slabi pa iz omega 6 maščobnih kislin (večina živalskih maščob in rastlinska olja).
Eikozanoidi med drugim zajemajo tudi prostaglandine, tromboksane in prostacikline. Njihovo ravnovesje ni odgovorno samo za gladko maternično mišičevje (kontrakcija-relaksacija) in pretok krvi (krčne žile, tromboza), temveč so odgovorni za vse biokemične celične procese, ki se odvijajo v telesu. Presežek prostaglandinov F2 alfa in pomanjkanje prostaglandinov E tvori temelj odgovoren za nastanek številnih ginekoloških težav. Naravna posledica, ki povzročita naravno neravnovesje, sta stres in neuravnotežena prehrana.
Jedilnik v glavnem sestavljen iz rafiniranih živil (sladkor in ogljikohidrati), ki deloma vsebujejo hidrogenizirane rastlinske maščobe ali nasičene maščobne kisline, vzdržuje in vzpodbuja hormonske motnje na vseh nivojih. Največji pomen ima vsekakor hormon trebušne slinavke, ki izloča inzulin. Če vsebnost inzulina raste, prične upadati vsebnost glukagona. Neravnovesje prinaša izjemno težke interakcije eikozanoidov, pri čemer nastopi prevlada prostaglandinov F2 alfa.
Katerim živilom se je bolje izogniti:
• Nižji vnos rafiniranih ogljikohidratov – piškoti, peciva, sladkarije, beli sladkor, kruh in izdelki iz bele moke.
• Uživanje mesa in jajc naj bo rezervirano zgolj dvakrat tedensko. Rdeče meso in rumenjak sta bogata vira arahidonske kisline, ki tvori medij za nastanek prostaglandinov F2 alfa. Rdeče meso je obenem še vir nasičenih maščobnih kislin, ki delujejo na enak način.
• Reducirajte uživanje hrane, ki so bogat vir transmaščobnih kislin ali hidrogeniziranega rastlinskega olja – margarina, maslo in rastlinske maščobe, ki prav tako stimulirajo proizvodnjo prostaglandinov F2 alfa.
In katerim ne:
• Hrana bogata s esencialnim maščobnim kislinam (omega 3 maščobne kisline), ki so sestavni del celičnih in membran celičnega organela. Omega 3 maščobne kisline so edinstvena sestava ribjega mesa in ribjega olja. Tipični sestavini sta EPA (eikosapentaenoična kislina) in DHA (dokosaheksaenoična kislina). Njihova najpomembnejša vloga v organizmu je zniževanje slabega LDL holesterola in trigliceridov, ohranjanje zdrave kože, las, nohtov, krepitev imunskega sistema, blažitev simptomov depresije, nižanje krvnega tlaka, blagodejni vpliv na revmatoidni artritis… Priporočen dnevni vnos je 1.000 mg EPA, 720 mg DPA in 1,5 mg vitamina E. V kolikor ne prenašate ribjega olja ali le-to ni dostopno, se priporoča štirikrat tedenski odmerek 500 mg lanenih semen.
Pri lajšanju tegob PMS pomaga tudi odrekanje mleku in mlečnim izdelkom, še posebej sladoledu, svežemu siru in jogurtom. Razlog škodljivega delovanja (menstrualni krči, PMS, mastopatija, endometrioza in miomi) mlečnih izdelkov, ni znan. Predpostavlja se, da lahko rastni hormoni pri reji živine, antibiotiki ali pesticidi v goveji krmi, v črevesju interferirajo s presnovo ženskih spolnih hormonov (vpliv na črevesni mikrofloro in vpliv enterohepatične recirkulacije estrogenov). Za potrditev hipoteze ponujamo dejstvo, da mleko iz pašnih krav ne škoduje prsnem in materničnem tkivu. Idealna zamenjava za mleko in mlečne proizvode je soja in sojini izdelki. Soja namreč vsebuje rastlinska vlakna in fitoestrogene (še posebej dva izoflavona, genistein in daidzein), je pa tudi bogat vir mineralov: kalcija, železa, magnezija in fosforja, ter vitaminov iz B skupine.
Dobri eikosanoidi pa so med drugim tudi močni vazodilatatorji. Širijo krvne žile in pospešujejo boljšo oskrbo celic s kisikom in glukozo. Preprečujejo pojav ateroskleroze in znižujejo verjetnost prikritih ali tihih vnetij v telesu.
Preberite še:
Miomi
Menstrualne motnje
Ciste
Oligomenoreja
Amenoreja
Polimenoreja
Dismenoreja
Hipermenoreja
Menstrualne motnje – alternativno zdravljenje