Dojenje je najbolj naraven in najbolj idealen način hranjenja dojenčka od rojstva do 1. leta starosti. V prvih 4 do 6 mesecih lahko izključno z dojenjem zagotovimo vse dojenčkove potrebe razen potreb po vitaminu D in fluoru. Po nasvetu pediatra mu lahko dajemo vitamin D3 (400–600 ME) za preprečevanje rahitisa in fluor (0,25 mg) za preprečevanje kariesa.
Kadar mati iz objektivnih razlogov ne more dojiti, so najboljša zamenjava industrijsko pripravljeni nadomestki za materino mleko, ne pa kravje mleko.
Ločimo:
Pripravo nadomestka za materino mleko doma strokovnjaki močno odsvetujejo, saj bi bilo mleku potrebno dodati ustrezno količino vode, različne oblike škroba (glede na starost dojenčka), mlečni sladkor in ustrezno rastlinsko olje. Poleg tega bi mleku primanjkoval vitaminov (zlasti C in A), železa, joda, dolgoverižnih maščobnih kislin, vprašljivi pa sta tudi higiena priprave in mikrobiološka varnost.
V začetku 5. meseca, najkasneje pa v začetku 7. meseca, energijska vrednost hranil v materinem mleku oz. nadomestku za materino mleko ne zadostujejo več za dojenčkovo hitro rast. Zdaj je že tako razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Vsako novo živilo mu sprva ponudimo le enkrat na dan v majhni količini, npr. 1 do 2 žlički, najprej v tekočem stanju. Nova živila uvajamo z razmikom 1 do 2 tednov, da se dojenček navadi na nov okus in ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo jo je povzročilo. Nove obroke uvajamo tako, da trikrat v razmiku 4 tednov en mlečni obrok nadomestimo z novim obrokom
Od 10. meseca dalje je otrok že tako razvit, da nastopi v prehrani več sprememb:
Namesto jutranjega dojenja oz. stekleničke nadomestka za materino mleko lahko otroku postopoma do trikrat na teden ponudimo kruh z margarino in skodelico nadomestka za materino mleko. Zvečer mu lahko občasno namesto žitno-mlečne kaše ponudimo kruh, skodelico nadomestka za materino mleko in sadje.
Mesa in zelenjave postopno ne miksamo več,ampak le narežemo na majhne koščke. S prehodom na družinsko hrano dobiva otrok vse več trdne hrane, zato je pomembno, da ga začnemo navajati, da ob vsakem obroku popije tudi primerno tekočino (vodo, nesladkan sadni ali zeliščni čaj).
Pri uvajanju novih živil začnemo najprej s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred kosilom. Po približno tednu dni, ko dojenček premaga prve težave, ki spremljajo hranjenje po žlički, preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo (2 dela korenčka, 1 del krompirja in 1 žlička sojinega olja), ki jo prav tako postopno uvajamo teden dni. Tretji teden po uvedbi trdne hrane postopno ponudimo zelenjavno-mesno kašo (priprava v tabeli 6), ki lahko ob koncu 5. meseca nadomesti en mlečni obrok (150–200 g kaše). Kašo pripravimo iz sveže ali zamrznjene zelenjave, lahko pa mu damo tudi industrijsko pripravljeno zelenjavo za dojenčke. Kašo lahko shranimo v manjše plastične posodice in jih zamrznemo na –20 oC.
Omenjena kaša je bogat vir vitaminov A, C, B6, E, B1 in folne kisline. Vsebuje tudi večkratnenasičene maščobne kisline, cink in železo, ki se zaradi dodatka sadnega soka z vitaminom C bolje absorbira.
V začetku 6. meseca en mlečni obrok (navadno večerjo) postopno nadomestimo z mlečno-žitno kašo (200–250 g). Kaša je sestavljena le iz treh sestavin (tabela 7) in je bogat vir mineralov, zlasti kalcija in cinka, ter vitaminov, zlasti vitaminov skupine B.
V začetku 7. meseca še tretji mlečni obrok nadomestimo z žitno-sadno kašo (200–250 g), ki zaradi majhne vsebnosti beljakovin lepo dopolnjuje preostale beljakovinsko bogate obroke. Kaša vsebuje veliko mangana, bakra, cinka ter vitamina B6 in C, ki spodbujata absorpcijo železa.
vir: e-Zdravje