Prehrana dojenčka

Dojenje 

 
Dojenje je najbolj naraven in najbolj idealen način hranjenja dojenčka od rojstva do 1. leta starosti. V prvih 4 do 6 mesecih lahko izključno z dojenjem zagotovimo vse dojenčkove potrebe razen potreb po vitaminu D in fluoru. Po nasvetu pediatra mu lahko dajemo vitamin D3 (400–600 ME) za preprečevanje rahitisa in fluor (0,25 mg) za preprečevanje kariesa.

Prednosti hranjenja dojenčka z materinim mlekom

• Vsebnost hranil v materinem mleku se v obdobju dojenja natančno prilagaja potrebam dojenčka (ločimo kolostrum, prehodno in zrelo mleko).
• Sestava se spreminja tudi med hranjenjem (na začetku je mleko bolj tekoče in vodeno, da se dojenček najprej odžeja, proti koncu pa vsebuje več maščob in energije, da dojenček poteši lakoto).
• Hranila iz materinega mleka se izredno dobro absorbirajo.
• Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje tudi prebavne encime.
• Beljakovine v materinem mleku varujejo pred alergijami, zato naj bi bili dojenčki, pri katerih obstaja tveganje za alergije, vsaj 6 mesecev izključno dojeni.
• Vsebuje različne zaščitne snovi (imunoglobuline, lizozim in laktoferin), ki dojenčka varujejo pred okužbami.
• Sesanje na prsih krepi razvoj čeljusti.
• Dojenje ima tudi praktične prednosti: je na voljo vedno ob pravem času, v pravi obliki, je higiensko neoporečno in ima vedno pravo temperaturo.
• Dojenje dolgoročeno vpliva na zdravje, npr. varuje pred prehranjenostjo (dojeni otroci imajo redkeje preveliko telesno težo).

Prednosti dojenja za mater

• Dojenje takoj po rojstvu pomaga pri krčenju maternice,
• spodbuja pristen stik med materjo in dojenčkom,
• je praktično, mati privarčuje čas in denar, potreben za nabavo in pripravo nadomestka za materino mleko.
• je bolj ekološko.

Prehrana z nadomestki za materino mleko

Kadar mati iz objektivnih razlogov ne more dojiti, so najboljša zamenjava industrijsko pripravljeni nadomestki za materino mleko, ne pa kravje mleko.

Ločimo:

• začetno mleko za dojenčke, ki je primerno od rojstva dalje;
• nadaljevalno mleko za dojenčke: primerno od dopolnjenega 4. meseca starosti oz. od 6. meseca starosti dalje.

Zakaj kravje mleko ni primerno za dojenčke do dopolnjenih 12 mesecev starosti?

• Vsebuje preveč beljakovin in mineralov, kar obremeni ledvice.
• Sestava maščob ni primerna; preveč je nasičenih maščobnih kislin in premalo esencialnih maščobnih kislin, ne vsebuje pa dolgoverižnih, večkratnenasičenih maščobnih kislin.
• Vsebuje premalo vitaminov in joda.
• Vsebuje premalo železa, ki se tudi slabo absorbira. Pomanjkanje železa lahko povroči slabokrvnost, ki jo drobne krvavitve iz prebavil še poslabšajo.

 Ali lahko starši sami pripravijo nadomestek za materino mleko?

Pripravo nadomestka za materino mleko doma strokovnjaki močno odsvetujejo, saj bi bilo mleku potrebno dodati ustrezno količino vode, različne oblike škroba (glede na starost dojenčka), mlečni sladkor in ustrezno rastlinsko olje. Poleg tega bi mleku primanjkoval vitaminov (zlasti C in A), železa, joda, dolgoverižnih maščobnih kislin, vprašljivi pa sta tudi higiena priprave in mikrobiološka varnost.

Uvajanje novih živil

V začetku 5. meseca, najkasneje pa v začetku 7. meseca, energijska vrednost hranil v materinem mleku oz. nadomestku za materino mleko ne zadostujejo več za dojenčkovo hitro rast. Zdaj je že tako razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Vsako novo živilo mu sprva ponudimo le enkrat na dan v majhni količini, npr. 1 do 2 žlički, najprej v tekočem stanju. Nova živila uvajamo z razmikom 1 do 2 tednov, da se dojenček navadi na nov okus in ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo jo je povzročilo. Nove obroke uvajamo tako, da trikrat v razmiku 4 tednov en mlečni obrok nadomestimo z novim obrokom

Prehod na prilagojeno družinsko hrano

Od 10. meseca dalje je otrok že tako razvit, da nastopi v prehrani več sprememb:

• spreminja se gostota hrane (poleg tekoče in zmiksane, lahko zaradi novih zob jé tudi trdno hrano);
• namesto 4 glavnih obrokov, navajamo otroka na družinski ritem prehranjevanja: 3 glavni obroki (zajtrk, kosilo in večerja) in 2 vmesna obroka (dopoldanska in popoldanska malica);
• otrok je pri jedi vedno bolj samostojen;
• hranimo ga lahko z vedno bolj raznolikimi živili,
• najpomembnejše novo živilo, ki ga otroku ponudimo, je kruh.

Še nekaj dobrodošlih nasvetov

Namesto jutranjega dojenja oz. stekleničke nadomestka za materino mleko lahko otroku postopoma do trikrat na teden ponudimo kruh z margarino in skodelico nadomestka za materino mleko. Zvečer mu lahko občasno namesto žitno-mlečne kaše ponudimo kruh, skodelico nadomestka za materino mleko in sadje.

Mesa in zelenjave postopno ne miksamo več,ampak le narežemo na majhne koščke. S prehodom na družinsko hrano dobiva otrok vse več trdne hrane, zato je pomembno, da ga začnemo navajati, da ob vsakem obroku popije tudi primerno tekočino (vodo, nesladkan sadni ali zeliščni čaj).

Zelenjavno-mesna kaša

Pri uvajanju novih živil začnemo najprej s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred kosilom. Po približno tednu dni, ko dojenček premaga prve težave, ki spremljajo hranjenje po žlički, preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo (2 dela korenčka, 1 del krompirja in 1 žlička sojinega olja), ki jo prav tako postopno uvajamo teden dni. Tretji teden po uvedbi trdne hrane postopno ponudimo zelenjavno-mesno kašo (priprava v tabeli 6), ki lahko ob koncu 5. meseca nadomesti en mlečni obrok (150–200 g kaše). Kašo pripravimo iz sveže ali zamrznjene zelenjave, lahko pa mu damo tudi industrijsko pripravljeno zelenjavo za dojenčke. Kašo lahko shranimo v manjše plastične posodice in jih zamrznemo na –20 oC.

Omenjena kaša je bogat vir vitaminov A, C, B6, E, B1 in folne kisline. Vsebuje tudi večkratnenasičene maščobne kisline, cink in železo, ki se zaradi dodatka sadnega soka z vitaminom C bolje absorbira.

Mlečno-žitna kaša

V začetku 6. meseca en mlečni obrok (navadno večerjo) postopno nadomestimo z mlečno-žitno kašo (200–250 g). Kaša je sestavljena le iz treh sestavin (tabela 7) in je bogat vir mineralov, zlasti kalcija in cinka, ter vitaminov, zlasti vitaminov skupine B.

Žitno-sadna kaša

V začetku 7. meseca še tretji mlečni obrok nadomestimo z žitno-sadno kašo (200–250 g), ki zaradi majhne vsebnosti beljakovin lepo dopolnjuje preostale beljakovinsko bogate obroke. Kaša vsebuje veliko mangana, bakra, cinka ter vitamina B6 in C, ki spodbujata absorpcijo železa.

vir: e-Zdravje