Nosečnica v tem stanju bruha tudi 15 – 20 krat dnevno. Njen želodec ne prenese več nobenega vnosa hrane, ne zadržuje vsebine niti tekoče, niti čvrste prehrane. Zaradi tega in nenehnega bruhanja hitro izgublja na teži in slabi. Njen organizem dehidrira oz. prihaja do eksikacije (izsušitve) njenih tkiv, kot tudi do pomembne motnje presnove. Pomanjkanje vitamina B1 potrebnega za presnovo ogljikovih hidratov v organizmu, lahko izzove resne poškodbe centralnega in perifernega živčnega sistema, pomanjkanje aminokislin pa poškoduje jetra in moti njeno delovanje.
Zaradi navedenega se v organizmu nosečnice pojavljajo patološke spremembe, ki so značilne za kronično lakoto. Na parenhimatoznih organih, predvsem na jetri, ledvicah in srcu, se pojavijo degenerativne spremembe, ki lahko privedejo do hepatitisa, degenerativnega miokarditisa, nefritisa (akutno vnetje ledvic) in polinevritisa (vnetje živcev). Kot posledica se lahko pojavi zlatenica, ki skupaj s hipoprotrombinemijo (pomanjkanje protrombina v krvi) in hemoragično diatezo (nagnjenost organizma k boleznimi) izzvanim s pomanjkanjem vitaminov C, K in B kompleksa, povzroči krvavitve iz sluznic. Ker organizem nosečnice ne izkorišča iz zunanje sredine, izkorišča svoje rezerve (najprej ogljikove hidrate in maščobe, kasneje tudi beljakovine). Nenehno bruhanje in motnje metabolizma privedeta do acidobaznega neravnotežja in povišanja kislosti. Ravnotežje tekočin in elektrolitov je zelo moteno. Organizem se brani, zato se v urinu pojavljajo ketonska telesa in aceton. Bolnica postaja subikterična (rahlo porumenela). Ker je nosečnica dehidrirana sta njena koža in vidne sluznice suhe.
Poleg že omenjenih sprememb se opaža hitro izgubljanje telesne teže in moči. Nosečnica je izčrpana, suha in bleda, njena koža je izsušena in porumenela. Ustnice so razpokane, jezik obložen, ustni zadah ima vonj po acetonu. Srčni utrip je hitrejši, krvni tlak nizek. V napredovanem stadiju se pojavi povišana telesna temperatura. V taki situaciji pogosto prihaja do intrauterine smrti ploda, ki ga spremljata spontani splav in konsekutivno izboljšanje zdravstvenega stanja nosečnice do njene ozdravitve. Zgodi se, da do omenjenega ne pride in če se v tem primeru nosečnici ne nudi pomoči, pade v komo po kateri lahko nastopi tudi smrt. Na srečo se ti ekstremi v današnjem času zelo redki, zelo redko prihaja celo do prekinitve nosečnosti zaradi prekomernega bruhanja.
Kot prvo mora nosečnica, ki jo je prizadelo prekomerno bruhanje, kar se da hitro v bolnišnico. Z razgovorom je potrebno nosečnici preprečiti njen strah pred samo nosečnostjo, vsaj pri teh pacientkah obstaja podzavesten odpor pred obstoječo nosečnostjo. Pri mnogih nosečnicah je dovolj že sam psihološki vpliv, ki eliminira obstoječi odpor in nosečnost se nadaljuje brez bilo kakšnega drugega zdravljenja.
Pred začetkom terapij je potrebno nosečnici nadoknaditi izgubljeno tekočino, elektrolite in vitamine po parenteralni poti. Vzporedno s tem, moramo z antiemetičnimi in sedativnimi sredstvi odstraniti nagon za bruhanje. Do sedaj sta se najbolje odrezala largaktil (uporablja se redkeje) in stemetil. Ko bruhanje preneha se vzpostavi normalen, oralni način prehranjevanja. Terapija se lahko dopolni z antihistaminicsi, hormoni nadledvične žleze in inzulinom.