Ljudje, ki trpijo za tovrstno motnjo hranjenja, jejo pretirane količine hrane in pri tem izgubljajo nadzor nad prehranjevalnimi navadami.
Doktor Pope z bostonske medicinske fakultete je dejal, da se je vprašanje, ali je prenajedanje oz. prenažiranje s hrano sploh motnja hranjenja ali pa le neobičajni način hranjenja. "Če bi prenajedanje bilo le neobičajna praksa prehranjevanja, bi trajala le kratek čas ali pa bi se pojavljala le občasno. Če pa je govor o motnji hranjenja, pa to po navadi traja dlje časa in je kronično", je dejal glavni raziskovalec.
Tako so Američani opravili raziskavo, v kateri so zajeli 131 odraslih ljudi, in ugotovili, da pojav prenajedanja traja v povprečju 14,5 let. To pa je precej dlje kot trajata bulimija in anoreksija, najbolj znani obliki motenj prehranjevanja.
Najnovejša študija je s tem dokazala, da je pojav prenajedanja kroničen pojav, zato obstaja možnost, da se ga uvrsti med psihične motnje ali motnje hranjenja. Zdravljenje tovrstne motnje vključuje skupinsko terapijo in zdravljenje z antidepresivi.
Vir: RTVSLO