Da, prav ste prebrale. Dejstvo je, da so očetje od mamic drugačni. Vzgoja otrok se razlikuje, starša pa imata velikokrat različne poglede na določene zadeve. Čeprav se mamam včasih zdijo očetove poteze nesmiselne in impulzivne, čeprav včasih menijo, da jim ni toliko mar, so očetje v marsičem celo boljši. Vas zanima v čem?
OČETJE SO V RESNICI OTROCI
Očetje so boljši z otroci tudi zato, ker so sami eni veliki otroki. Kadarkoli si lahko izmislijo nove igrice in vedno so pripravljeni na norčije. Ne obremenjujejo se s tem, kdaj bodo skuhali kosilo – zato se velikokrat z otrokom samo igrajo. Ne očitajte jim.
VERJAMEJO SAMIM SEBI
Očetje ne poslušajo strokovnjakov, ampak delujejo tako, kot jim narekuje srce in intuicija. Mame velikokrat v strahu, da ne bi ravnale prav, poslušajo strokovnjake in berejo nasvete iz različnih priročnikov, med vsem tem pa se lahko tudi velikokrat izgubijo. Tako je tudi sicer; ženske bodo zmeraj prosile za pomoč, moški pa ne bodo želeli oskruniti svojega ega. Ko pride do situacije, ki vključuje otroka, se tako zanesejo na lastne občutke, saj svoje otroke najbolje poznajo.
NE UKVARJAJO SE Z MALENKOSTMI
Če si bo otrok malce umazal majico, očetje ne bodo paničarili, ne bodo ga takoj preoblačili in se živcirali, ker so pozabili vzeti s seboj dodaten kos oblačila. Tudi za otrokov izgled jim bo načeloma vseeno. Ne bodo se obremenjevali, ali so otroka stilsko in barvno dobro oblekli in ne bodo skrbeli, kaj bodo na to rekle druge mamice. Pomembno jim je, da je otrok zdrav in srečen.
OTROKU PUSTIJO, DA TVEGA
Očetje niso tako zaščitniški do otrok in jim pustijo, da odtavajo po svoje. To seveda ne pomeni, da nanje ne pazijo, samo ne zavijajo jih v vato, tako kot matere. Te so namreč do otrok še posebej zaščitniške, saj so z njimi povezane dobesedno že od nosečnosti in so osredotočene zgolj na to, da bo otrok zdrav in varen. Očetje pa jim pustijo več svobode, več plezanja in norenja, ker vedo, da si bo njihov malček v najslabšem primeru le odrgnil koleno.
OTROKU DAJO MIR, KO GA POTREBUJE
Ko se otrok joče, ne hitijo takoj do njega, ampak ga pustijo. Ko se poškoduje, ne delajo panike. Ko je otrok že dovolj velik, da ga pustite doma samega, ga ne kliče vsako uro in ne preverja, kaj počne, tako kot to počnejo mame. Očetje počakajo, preden posežejo v situacijo in ne pretiravajo.
A. L.