Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.
Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih stroškov. Center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. Upravičenec je po osemnajstem letu starosti dolžan centru za socialno delo do konca meseca januarja predložiti potrdilo o šolanju in ga obvestiti, kje se redno šola. V nasprotnem primeru center za socialno delo ni dolžan pisno obvestiti upravičenca in zavezanca o uskladitvi višine.
S 01.04.2004 se je pristojnost glede izdaje izvršilnega naslova o preživljanju otrok preneslo na sodišče, pristojnost glede izdaje izvršilnega naslova o preživljanju staršev in zakoncev pa k notarjem. S tem se je bistveno spremenila tudi vloga centra za socialno delo pri urejanju preživnine.
Če starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, se sporazumeta o preživljanju skupnih otrok. Če se starša sporazumeta o preživnini, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne.
V kolikor se starša o preživljanju skupnih otrok ne moreta sporazumeti, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. V ta namen eden izmed staršev pri centru za socialno delo vloži predlog za pomoč pri sklenitvi sporazuma. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o preživljanju skupnih otrok, odloči o tem sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev. Zahtevi starša mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o preživljanju skupnih otrok. Preden sodišče odloči, mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo.
Glede na spremembo pristojnosti za izdajo izvršilnih naslovov glede preživnine, lahko starša spremenita ali ukineta izvršilni naslov samo v postopku na sodišču.
Nadomestila preživnine
Do izplačila nadomestila preživnine je upravičen tisti otrok:
Preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, če ta ni plačana zaporedoma tri mesece oziroma če jo plačuje neredno. To pomeni, da v zadnjih dvanajstih mesecih dolguje vsaj tri povprečne mesečne preživnine.
Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki:
Zahtevo vloži otrokov zakoniti zastopnik.
Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do 18. leta, če otrok ni v delovnem razmerju.
Višina nadomestila preživnine se usklajuje skladno z indeksom cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, odvisna pa je od otrokove starosti. Ta znaša:
– za otroka do 6. leta starosti 62,80 EUR (15.049 SIT)
– za otroka od 6. do 14. leta starosti 69,08 EUR (16.557 SIT)
– za otroka nad 14. letom starosti 81,63 EUR (19.562 SIT)
Kadar je preživnina nižja od zgoraj navedenih zneskov, je višina nadomestila preživnine enaka znesku določene preživnine.
Nadomestilo preživnine se ne izplačuje, če je znesek nadomestila preživnine nižji od 8,35 EUR (2.000 SIT). Ta se izplača takrat, ko skupni večmesečni znesek preseže to vsoto.
Starostni pogoj je izpolnjen v mesecu, v katerem otrok dopolni določeno starost. Otrok bo pridobil pravico do nadomestila preživnine po zakonu od prvega dne naslednjega meseca od vložitve zahtevka. Nadomestilo preživnine plačuje sklad zakonitemu zastopniku otroka do 15. v mesecu za tekoči mesec.
Pravica do nadomestila preživnine preneha: