Probiotiki v prehrani

Koristni učinki probiotikov

Znanstvene raziskave o tem, kako posamezni rodovi oziroma vrste in sevi probiotičnih bakterij učinkujejo na zdravje, so se v zadnjih petih letih skoraj podvojile in dokazujejo, da različne vrste oziroma sevi probiotičnih bakterij učinkujejo različno, zato poenotene in posplošene trditve ni mogoče zapisati.

Različne vrste probiotičnih mikroorganizmov lahko izboljšujejo imunsko odpornost, zdravijo in preprečujejo rotavirusno drisko, omilijo laktozno intoleranco, preprečujejo drisko pri zdravljenju z antibiotiki, so koristni pri zdravljenju okužbe z bakterijo H.pylori, uravnotežijo črevesno mikrofloro, preprečujejo zaprtost in še bi lahko naštevali.

Znanstveniki danes odkrivajo, da je naravna mikroflora prebavnega trakta zelo stabilna glede na rodove in vrste bakterij, ki so tam. Pomembno je spoznanje, da je mikroflora v prebavni cevi pri posameznem človeku specifična, oblikuje pa se že v drugem letu starosti. Odrasel človek ima v sebi kar nekaj kilogramov teh bakterij, v črevesu so med mnogimi vrstami mikroorganizmov tudi mlečnokislinske bakterije iz rodu laktobacilov, termofilnih laktokokov in tudi iz rodu Bifidobacterium, ki pomagajo prebavljati različne vrste sladkorja in druge ogljikove hidrate. Sodoben način življenja, kemikalije, antibiotiki, patogeni mikroorganizmi in virusi, ki jih vnašamo v prebavni trakt, in nepravilna prehrana pa negativno vplivajo na ravnovesje črevesne mikroflore.

Prebavni sistem je torej življenjsko okolje za številne koristne in škodljive mikroorganizme. Uporaba probiotikov temelji na spoznanju, kako pomembne so nekatere vrste mikroorganizmov za zdravje ljudi in drugih sesalcev. Probiotični mikroorganizmi naj bi pomagali pri vzpostavljanju in vzdrževanju ravnovesja črevesne mikroflore, ki je lastna  človeku, in s tem pripomogli k  izboljšanju zdravja.

Najbolj poznani probiotični mikroorganizmi so predstavniki rodov Lactobacillus in Bifidobacterium, ki so v črevesni flori naravno prisotni.

Naša prebavila

• Človeški prebavni trakt poseljuje več kot 1014 bakterij in več kot 500 različnih vrst bakterij.

• Največ teh bakterij se nahaja v debelem črevesju, kjer je prisotnih tudi nekaj kvasovk (Candida).

• Z vidika presnove je debelo črevo najbolj aktiven telesni organ: črevesna mikroflora prispeva k razgradnji in absorpciji hrane, vpliva na obrambne sposobnosti telesa, izgradnjo črevesne stene.

• Tako na sestavo kot velikost naravne črevesne mikroflore vplivajo prehrana, uporaba zdravil, stres, okužbe, kemično onesnaženje.

• Vsaka sprememba lahko povzroči porušenje stabilnega ravnovesja črevesne mikroflore in s tem preobrat iz koristnega v škodljivo delovanje v telesu.

• Pomoč:  v telo vnašamo koristne vrste mikroorganizmov.

Probiotiki?

• Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki ob užitju v zadostni količini naselijo črevesje in pozitivno delujejo na zdravje gostitelja z učinki, ki presegajo učinke osnovnih hranil.

• V določenem odstotku preživijo neugodne pH razmere v prebavilih.  

• Korist prinašajo le, če je njihov vnos v telo zadosten in stalen, ker preživijo v črevesju le določen čas (npr. Actimel – vsaj 3 tedne rednega vsakodnevnega uživanja).

• Najpogosteje uporabljeni probiotiki so mlečnokislinske bakterije: Laktobacili in bifidobakterije različnih sevov, ki sestavljajo normalno črevesno mikrofloro zdravega človeka; redkeje uporabljajo ostale črevesne bakterije, kvasovke.

• Osnovna lastnost probiotikov je »varnost«. Bolj previdni moramo biti pri vnašanju probiotikov pri ljudeh s hudimi imunskimi motnjami in dojenčkih, ki še nimajo izoblikovane običajne črevesne mikroflore (ta se stabilizira pri starosti 2 let).

Oblike probiotikov

Probiotike vnašamo v telo s hrano kot sestavine »funkcionalnega živila« ali jih uporabljamo kot zdravilo:

• Funkcionalna hrana je tista, ki daje telesu nekaj več kot osnovna hrana: ugotovili so, da ima pozitiven učinek na zdravje (npr. obogatena z vitamini, minerali, antioksidanti ali v našem primeru z živimi bakterijami). Probiotične bakterije se nahajajo v fermentiranih mlečnih izdelkih: kislo mleko, jogurt, fermentirani napitki, skuta in druge vrste svežega sira.

• Kot zdravilo za določene bolezni in težave v povezavi s prebavili (rotavirusna driska, napenjanje, črvičenje) pa lahko uporabljamo probiotike v obliki kapsul,tablet ali praškov s koristnimi živimi bakterijami, ki jih dobimo v lekarni brez recepta (npr. Linex, Prolife, probiotično-mineralno-vitaminski proizvod Bion 3).

Koristno delovanje črevesne mikroflore in probiotikov

• Črevesna mikroflora živi od presanavljanja ostankov hrane, ki je s prebavnimi encimi v zgornjem delu prebavnega trakta nismo mogli presnoviti. Pri tem nastajajo različni koristni presnovki, nekateri pa tudi škodljivi.

• Na ta način mikroflora prispeva k hranilni in E vrednosti, ki ju telo izkorišča.

• V debelem črevesju poteka sinteza nekaterih vitaminov B-kompleksa in vitamina K.

• Tu nastajajo kot presnovki kratkoverižne maščobne kisline, ki predstavljajo hranilo za celice črevesnega epitelija (=pospešujejo obnovo črevesne sluznice).

• Koristni mikroorganizmi, ki naseljujejo sluznico črevesja, tekmujejo tako za hranila kot za prostor s patogenimi vrstami mikroorganizmov in preprečujejo razrast teh škodljivcev (= vzdržujejo ravnotežje mikrobne populacije prebavnega trakta).

• Črevesna mikroflora izloča določene protimokrobne snovi, ki uničujejo patogene bakterije (bakteriocini ter mlečna kislina) zlasti tiste, ki povzročajo drisko.

• Klinično je dokazano, da uporaba probiotikov skrajša in olajša potek driske, ki jo povzročajo rotavirusi. Prav tako zdravniki priporočajo preventivno jemanje probiotikov ali uporabo praškov, ki vsebujejo probiotične bakterije ( predvsem iz rodu Lactobacillus), za preprečevanje potovalne driske.

• Obstajajo dokazi, da črevesna mikroflora iducira imunske celice v primeru vnetja (tako spodbuja črevesni imunski sistem, da lažje premaga okužbo). Raziskave pri otrocih, ki so jemali probiotike, so pokazale, da so ti bistveno redkeje obolevali ne le za okužbami prebavil, temveč tudi dihal.

• Ob uporabi antibiotikov (zlasti široko spektralnih) lahko pride do porušenja ravnovesja črevesne mikroflore, kar včasih sproži drisko in napenjanje. Klinične raziskave so dokazale, da sočasno jemanje antibiotikov in probiotikov zmanjša verjetnost tega pojava.

• Probiotiki pomagajo pri težavah s kroničnim zaprtjem.

• Probiotiki lahko koristijo pri lajšanju kroničnih vnetnih črevesnih bolezni – ulcerozni kolitis (vnetje debelega črevesja in danke) in Chronova bolezen (vnetje predvsem tankega črevesja) ob uporabi protivnetnih zdravil.

• Okužba z bakterijo Helicobacter pylori vodi do pojava razjed na želodčni sluznici in do kroničnega gastritisa. Je zelo trdovratna, pri zdravljenju z antibiotiki pa se pogosto pojavi rezistenca. Pri uničenju te baketije pripomorejo probiotiki z izločanjam mlečne kisline in tako, da preprečujejo, da bi se škodljiva bakterija vgnezdila v sluzico prebavil.

• S probiotiki lajšamo simptome pri sindromu vzdraženega črevesja (ponavljajoče se trebušne bolečine, menjavanje driske ali zaprtja).

• Izsledki raziskav potrjujejo, da probiotiki zmanjšujejo pogostost pojava alergij pri otrocih (alergijski dermatitis). Prav tako pomagajo pri hitrejšem zdravljenju simptomov nekaterih prehranskih alergij, poleg predpisane diete (npr. alergija na jajca, mleko).

Škodljivo delovanje črevesne mikroflore

Kljub temu, da lahko s hrano zaužijemo različne mutagene snovi,  pa nekateri raziskovalci menijo, da so za razvoj raka pomembnejše škodljive snovi, ki nastajajo v našem črevesju kot rezultat presnove specifičnih združb črevesne mikroflore.

• HCA (heterociklični amini) nastajajo med toplotno obdelavo beljakovinsko bogatih živil. Da postanejo mutageni, potrebujejo aktivacijo, ki jo povzročijo encimi jeter in tudi encimi bakterij Eubacterium in Clostridium, ki so prisotne v črevesju in lahko se zgodi, da prevladajo. Posledica se kaže v genotoksičnosti za celice debelega črevesa.

• Črevesne bakterije lahko pretvorijo nitrat v nitirt; ta reagira z dušičnimi ostanki pri prebavljanju beljakovin in nastanejo rakotvorne N-nitrozo spojine.

• Epidemiološke preiskave na ljudeh, laboratorijske raziskave na živalih so pokazale, da obstaja povezava med uživanjem velike količine beljakovin in rakom debelega črevesa. Vzrok za to je bakterijska razgradnja teh beljakovin, pri kateri nastajajo velike količine NH3, ki je tumorski promotor.

• Črevesna mikroflora je vključena tudi v presnovo žolčnih kislin; lahko jih pretvorijo v obliko, ki je možen dejavnik za razvoj raka debelega črevesa.

Probiotiki v zadostni količini lahko delujejo proti-kancerogeno (zgolj in vitro ter in vivo študije na glodalcih) na nekaj možnih načinov:

• s tekmovanjem in izrivanjem škodljive črevesne mikroflore,

• z izločanjem protimikrobnih snovi,

• z zaviranjem škodljivih mikroorganizmov,

• s spodbujanjem obnove črevesne sluznice in pri celjenju poškodb,

• s spodbujanjem aktivacije imunskega odziva.

Hranilna sestava fermentiranih mlečnih izdelkov

• Vitamini so veliko bolj občutljivi, kadar so izpostavljeni previsokim T (UHT) in pH vrednostim okolja kot minerali. V postopku obdelave surovine lahko pride do uničenja nekaterih vitaminov iz skupine B – vitamina B12 (kobalamin), folna kislina (vitamina B9). Vendar so nekateri sevi mikroorganizmov sposobni tvoriti te iste vitamine, zato jih dodajajo kot starter kulturo v postopku fermentacije mleka, da kompenzirajo primanjkljaj.

• Ca se iz fermentiranih mlečnih izdelkov veliko bolje absorbira kot iz ostalih (rastlinskih) živil. Na absorptivnost Ca vpliva vitamin D, zato ga nekateri proizvajalci dodajajo zlasti mleku, zelo redko pa izdelkom.

• Mlečni sladkor (laktoza) iz mleka se v procesu fermentacije razgradi do mlečne kisline (majhen delež je je še prisoten). Poleg tega pa probiotični mikroorganizmi (predvsem L. Bulgaricus in S. Thermophilus)  izločajo še laktazo, ki razgradi preostanek laktoze – ljudje z laktozno intoleranco lahko prebavljajo jogurt, ne morejo pa mleka.

• Fermentirani mlečni izdelki vsebujejo več beljakovin kot mleko; zaradi prisotnosti mikroorganizmov (ki izločajo proteolitične encime) v izdelku, naj bi bile lažje prebavljive. Včasih povečajo delež beljakovin z dodajanjem mleka v prahu. Beljakovine v fermentiranih mlečnih izdelkih imajo visoko biološko vrednost in so bogat vir vseh esencialnih aminokislin.

• Maščobe v fermentiranih izdelkih vsebujejo pretežno nasičene maščobne kisline, vsebujejo pa tudi velik delež konjugirane linolenske kisline (CLA) – imunostimulatorne in antikarcenogene lastnosti. Prisoten je tudi holesterol.

Probiotični izdelki

Če želijo proizvajalci izdelke klasificirati kot živila s probiotiki, jih morajo proizvajati v skladu s predpisanimi zahtevami:

• Vsaka živa in aktivna mikrobna kultura v jogurtu mora tisti hip, ko je proizvedena vsebovati najmanj 108 mikroorganizmov/g; znano je, da se njihovo število prvih 14 dni po embaliranju ne spreminja, po tem pa se hitro zmanjšuje, prav tako njihova aktivnost in karakteristika probiotičnega izdelka (rok uporabe čim daljši!).

• Kultura mikroorganizmov mora ostati živa do konca roka uporabnosti (testi aktivnosti v laboratoriju); probiotičnih aktivnosti nimajo vse mlečnokislinske bakterije, ampak samo nekatere specifične vrste oz. sevi.

• Posamezni fementirani izdelek je odvisen od natančno določenega izbora vrst mlečnokislinskih bakterij, ki pri določeni T in času fermentacije ustvarjajo določeno kislost izdelka, mu dajo ustrezno okus, vonj in konsistenco. Primer: izdelava navadnega čvrstega JOGURTA (Lactobacillus bulgaricus + Streptococcus thermophilus)

• Mikroorganizme, ki jih v industriji dodajajo v procesu fermentacije, imenujemo starterske kulture; te so skrbno izbrane glede na želene lastnosti izdelka in morajo imeti oznako »GRAS« .

• Nekateri narodi uporabljajo pri fermentaciji mlečnih izdelkov tudi kvasovke Finska, fermentirano mleko vili, zelo viskozno s posebno aromo.

• Značilnost fermentiranega izdelka je odvisna tudi od vrste mleka: Indija proizvaja dahi iz mešanice kravjega in bivoljega mleka

Z vidika zdrave prehrane priporočamo navadne probiotične jogurte. V sadnih jogurtih je veliko dodanega sladkorja ali sadnih pulp namesto sadja, umetnih arom, barvil, sladkorjev, ki sodijo med aditive.

Viri: IVZ in ZVP

Sorodni članki: 

• Probiotiki 
• Kandida
• Čiščenje debelega črevesja   
• Hemoroidi – zlata žila