PSI, MUCE POZOR: NEVARNOST – KLOPI!

Nevarnost: bolhe

Pozimi ostane več kot 10% psov  in več 20% mačk stalno okuženih z bolhami in vedno znova ustvarjajo z bolhami okužena področja, zato tudi v nobenem obdobju leta ne smemo pozabiti na preventivo bolh, še posebno pri psih in mačkah, ki so občutljivi na njihove ugrize. Bolhe prenašajo tudi številne bolezni, ki so lahko nevarne ne le za naše ljubljenčke, ampak tudi za nas, lastnike.

Bolhe
Bolhe so brezkrile žuželke, ki se hranijo s krvjo. Prisotne so vse leto, saj niso odvisne od zunanjih temperatur (živijo predvsem v naših domovih!). Le 5% bolh se zadržuje na psih in mačkah, kar 95% pa jih je v okolici, torej v preprogah, špranjah v tleh, na ležišču živali, pohištvu, na sprehajalnih poteh, na vrtu … Tu najdemo tudi večino razvojnih oblik bolh, ki so pravzaprav rezervoar in stalen vir teh parazitov.  Ena bolha, ki jo dobimo na živali, pomeni ogromno število razvojnih oblik v okolici – število bolh si najlažje ponazorimo z ledeno goro, kjer so bolhe, ki so prisotne na živali, le njen vrh.

Razvoj bolh
Odrasla bolhe ki se naje na psu, po 24 urah izleže jajčeca – celo več kot 20 jajčec na dan izleže ena samica.  Jajčeca padejo na tla in v 2 do 3 dneh se iz njih izvalijo ličinke. Ličinke se hranijo z odmrlo kožo, iztrebki bolh in celo jajčeci trakulj. Po 7 do 14 dneh se levijo v lepljive bube, ki so najodpornejša razvojna stopnja, t.i. rezervoar bolh, in so odporne na toploto, izsušitev, vlago … Bube lahko zelo dolgo časa mirujejo, tudi do enega leta, potem pa se v dobrih pogojih in ob pravih dražljajih zelo hitro spremenijo v odrasle živali. Spremembo v odrasle bolhe sproži prisotnost gostitelja – psa.

Okužba
V nasprotju s splošnim prepričanjem, se psi bolh ne »nalezejo« od drugih, ampak se z bolhami okužijo iz okolice. Bolhe namreč zelo nerade zapustijo žival, ki jo zajedajo. Tudi če živali odpravljamo odrasle bolhe, te ležejo jajčeca, ki se vedno znova izlegajo in žival se ponovno okužuje iz svoje okolice.

Preprečevanje bolh je nujno tudi v okolici!
Ko poznamo razvojni krog bolh, je jasno, da le z delovanjem na odrasle bolhe ne preprečimo ponovnih okužb naših ljubljencev z bolhami iz okolice. Pri izbiri zdravila proti bolham moramo biti zato pozorni predvsem na hitrost, s katero le-ta ubije odraslo bolho in na učinkovanje na razvojne oblike bolh. Frontline COMBO (več na www.frontline.si in http://www.facebook.com/#!/pages/Frontline-Slovenija/197287783644292) z aktivno učinkovino fipronil ubija odrasle bolhe izjemno hitro, saj deluje v manj kot 18 urah po nanosu. Ker začnejo bolhe izlegati jajčeca šele po 24 urah po obroku, se večina jajčec sploh ne izleže. Za preprečitev nadaljnjega razvoja jajčec, ki se vendarle izležejo, Frontline COMBO vsebuje še S- metopren, ki je inhibitor razvoja bolh. S-metopren poskrbi, da se iz odloženih jajčec nove ličinke in bolhe ne morejo razviti. Okolica živali se zato ne kontaminira z razvojnimi oblikami bolh in ob rednem dajanju Frontline COMBO ne predstavlja več izvora vedno novih okužb. To pa je predvsem za pse in mačke, ki trpijo za alergijo na ugriz bolhe, ključnega pomena.

Nevarnost: klopi!

Kaj lahko o klopih sploh še povemo novega? No, ker se jih precej bojimo, so stalno predmet znanstvenih raziskav. Tudi zaščita naših ljubljencev pred njimi je vedno boljša.

Do nedavnega je veljalo, da imamo v Sloveniji le eno vrsto klopov – gozdnega klopa. Vendar po zadnjih podatkih temu ni tako. Sočasno s spreminjanjem podnebja se namreč spreminja tudi pojavnost klopov. Ne le da imajo klopi imajo zaradi toplejšega vremena več generacij na leto in je s tem vsako leto njihovo število večje, vedno bolj so tudi razširjeni na področja, kjer jih prej sploh ni bilo. V Sloveniji so tri vrste klopov. Prvi je gozdni klop – Ixodes ricinus. Drugo vrsto klopov, te najdemo bolj v parkih, grmovju, po vrtovih ter so značilni v bolj vlažnih področjih, imenujemo Dermacentor reticulatis; klopi ki imajo raje suha in vroča področja ter se, zanimivo, zadržujejo celo v notranjih prostorih – v naših domovih, v zavetiščih in drugje kjer pač so živali – pa so vrste Rhipicephalus sanguineus.

Klopi so občasni paraziti. Skrivajo se pod listjem, v travi in v grmovju ter čakajo na gostitelja. Ne skačejo in ne letijo, pač pa preprosto padejo na nas ali našega psa ali mačko. Po gostitelju klopi nekaj časa iščejo najbolj primerno mesto za hranjenje, nato pa se pritrdijo na kožo, zavrtajo vanjo z rilčkom in se hranijo s krvjo. Rilček klopov je zelo oster, poleg tega ima nekakšna sidra – nazaj obrnjene izrastke s katerimi se močno pritrdi v kožo in ga le težko izvlečemo.

Razvojni krog klopov
Velikokrat pri naših psih ali pri sebi najdemo zelo »majhnega klopa«. To je po vsej verjetnosti razvojna oblika, ki mora sesati kri gostitelja za to, da se spremeni v odraslo žival. Tej obliki rečemo nimfa. Razvoj klopov poteka namreč v več stopnjah in je precej zapleten. Na vsaki stopnji razvoja se mora klop enkrat najesti, sicer se ne more razvijati naprej. Jajčeca lahko odlaga le samica, ki je pila kri na gostitelju. Odloži lahko kar 3000 jajčec v enem dnevu in nato pogine. Iz jajčec se v ugodnih pogojih razvijejo ličinke, ki so videti kot pomanjšani klopi in imajo namesto 4 parov nog (toliko jih imajo odrasli klopi) le 3 pare. Ličinke se hranijo na malih glodavcih in drugih gozdnih živalih, lahko pa tudi na psih ali mačkah. Šele po hranjenju se lahko preobrazijo v naslednjo obliko – nimfo. Nimfe so tudi podobne odraslim klopom, imajo tudi že 4 pare nog in tudi te se morajo pred preobrazbo nahraniti – običajno spet pri divjih živalih, ježih, psih in mačkah, lahko pa tudi »zaidejo« na človeka. Po ponovni preobrazbi dobimo odraslega klopa, ki je precej bolj izbirčen glede gostitelja. Njegovi gostitelji so psi, mačke, konji in nekatere druge živali, ter tudi človek. Razvoj traja od 20 tednov pa do štiri leta. Nimfe lahko zelo dolgo čakajo na ugodne pogoje za nadaljevanje razvoja. Če pomislimo, da se bolezni ki jih klopi prenašajo, lahko prenašajo tudi iz ene generacije klopov na drugo – celo vse od jajčeca do odraslega klopa – lahko ugotovimo, da se je s klopi prenosljivih bolezni na določenem področju praktično nemogoče znebiti in leta in leta perzistirajo v klopih.

Preprečevanje klopov
Okužbo s klopi je skoraj nemogoče preprečiti. Ljudje se zaščitimo z dolgimi rokavi, svetlimi oblačili, ter se po vrnitvi iz narave redno pregledujemo. Pomembno je klopa čim prej odstraniti, da še ne pride do prenosa bolezni, če je okužen. Pse in mačke zaščitimo s sredstvi, ki klope ubijejo, preden ti lahko prenesejo bolezni. Sredstva za pse, ki klope odganjajo, delujejo kratkotrajno in se spirajo z vodo, na klope ki jih ne »odženejo« pa slabše delujejo kot akaricidi. Pomembno je, da sredstva klope ubijejo, saj sicer odpadejo z živali in s tem prenašajo naprej tudi bolezni. Glede na to, da živimo s svojimi psi v tesnem stiku, lahko okužen klop, ki s psom pride v naše bivališče, okuži tudi nas. Fipronil  in S metopren v zdravilu Frontline COMBO ob rednem dajanju znanstveno dokazano preprečujeta prenos s klopi prenosljivih bolezni na psa in mačko; klopa na živalih sicer vidimo, a ga učinkovini ubijeta preden ti lahko prenesejo bolezni (večinoma že prej kot v 18 urah). Tudi če je od dajanja minilo že več kot mesec dni, še vedno preprečuje klopu, da bi se hrani in razmnoževal, saj poškoduje slinske žleze in reproduktivne organe klopa.

Hkrati je Frontline COMBO varen za uporabo tako pri psih, kot pri mačkah. Ne zadržuje se na površini kože, pač pa prodre v žleze lojnice v dlačnih mešičkih in se tam skladišči ter z naravnim oljenjem dlake podaljšano deluje. Prav tako se zato ne spere z vodo in šamponiranjem.

Oglasno sporočilo