Znanstveniki so 25 let spremljali 89.835 Kanadčank, ki so jih naključno razdelili v dve enaki skupini.
Prva skupina je redno hodila na mamografijo, v drugi so si ženske dojke pregledovale same. Četrtletje raziskav je pokazalo, da je umrljivost enaka v obeh skupinah. Raziskava je pokazala, da je bilo 22% žensk iz ‘mamografske’ skupine zdravljenih nepotrebno. Rezultate raziskave je objavila revija British Medical Journal.
Raziskava ni prva, ki pod vprašaj postavlja smiselnost mamografije in bo verjetno pripomogla k polarizaciji med tistimi, ki verjamejo da rešuje življenja, vključno s številnimi preživelimi pacientkami, in vse večjemu številu znanstvenikov, ki pravi, da dokazov za te trditve ni.
»Ta raziskava bo ženske zagotovo zmedla. Odločitev za mamografijo bi morala biti bolj preudarna,« pravi Russel Harris, profesor medicine na univerzi North Carolina, ki v raziskavi ni sodeloval.
Raziskava še ne bo takoj spremenila smernic za mamografijo, bo pa mnogim strokovnjakom dala misliti, ali je mamografija nekoristna ali mogoče celo škodljiva.
Dr. Richard Wender, predstojnik Ameriškega združenja za rak, je dejal, da bo društvo organiziralo omizje strokovnjakov, ter jih predstavilo vse nove raziskave o mamografiji, vključno z omenjeno. Na podlagi vseh raziskav se bodo odločili za morebitne spremembe smernic.
Wender pravi, da so rezultati kliničnih testiranj mamografije pokazali, da se verjetnost umrljivosti za rakom na dojki, pri do štiridesetletnih pacientkah zmanjša za 15%, pri starejših za najmanj 20%.
Uvodnik, ki spremlja rezultate raziskave piše, da so bile predhodne raziskave izvedene pred rutinsko uporabo učinkovitejših zdravil za zdravljenje raka na dojki in pred splošnim osveščanjem o nujnosti samopregledovanja dojk med ženskami.
Mette Kalager iz medicinske fakultete v Oslu, ter ena izmed avtoric raziskave pravi, da so sedanji rezultati o umrljivosti, z uporabo boljših zdravil, povsem drugačni. »Zgodnje odkrivanje raka na dojki ni več tako pomembno,« še dodaja.
Poleg tega so se ženske iz kanadske raziskave zavedale nevarnosti raka na dojki in so bile dobro seznanjene z metodami samopregledovanja dojk.
»Mogoče je mamografija v prednosti zgolj v primeru, da o tej bolezni ne veste prav ničesar,« še pravi Kalegerjeva.
O prednosti mamografije se razpravlja že več let, do sedaj pa niti ena država z izjemo Švice, ni ukinila mamografskih pregledov.
Dr. Peter Juni, epidemiolog na univerzi v Bernu in donedavni član švicarske zdravniške komisije pravi, da so mamografijo ukinili prav iz razlogov, ki jih je pokazala kanadska raziskava: zaskrbljenost da mamografija ne pripomore k zniževanju umrljivosti, ampak ravno nasprotno, pripomore k večjemu števili napačnih diagnoz.
»Zgodba o mamografiji sploh ni enostavna zgodba,« poudarja.