Razveza zakonske zveze

Pravda cenejša od sporazuma. Sporazumna razveza zakoncema omogoč a, da na human in dostojen način prekineta zakonsko zvezo, ki je ne želita več ohraniti, kot tudi, da hkrati skleneta dogovor o delitvi skupnega premoženja, oziroma o tem, kateri od njiju bo ostal v doslej skupnem stanovanju. Namen sporazumne razveze je izogib pravdi. Žal pa je razveza na podlagi tožbe nekajkrat cenejša od sporazumne. Vzrok tiči v dragem notarskem zapisu. Zakonci se tako pogosto odločijo za tožbo.

Razlog: nevzdržnost. Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s staršema, skladno z določ bami Zakona o družinskih razmerjih in zakonski zvezi (ZDRZZ), in če sta se sporazumela o delitvi skupnega premoženja v zvezi s tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, ali tožbe za razvezo zakonske zveze, kjer sodišče samo odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok. ZDRZZ v 65. členu navaja samo en razlog za razvezo zakonske zveze, tj. nevzdržnost iz kateregakoli razloga. Predlog ali tožbo vložita zakonca. Za nevzdrž nost se šteje, če so odnosi med zakoncema zaradi resnih vzrokov trajno in globoko omajani in njihov značaj ni zgolj prehodne narave. Sodišče po prejemu predloga za sporazumno razvezo ali tožbe za razvezo zakonske zveze pred njeno vročitvijo toženi stranki pošlje predlog oziroma tožbo Centru za socialno delo, da ta z zakoncema opravi svetovalni razgovor.

Pravica do preživnine. Zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico od drugega zakonca zahtevati preživnino. Ta se zahteva v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, vloženo v roku 1 leta po pravnomočni razvezi. Sodišče lahko zahtevek za preživnino zavrne, če bi bilo plačilo preživnine upravičencu glede na vzroke, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze, krivično do zavezanca, ali če je upravičenec pred postopkom, med njim ali po njem za razvezo storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, sotroka ali starše zavezanca. Zakonca lahko skleneta sporazum o preživnini v primeru razveze zakonske zveze v obliki izvršljivega notarskega zapisa, le-ta pa ne sme ogroziti koristi otrok. Preživnina se sme priznati tudi za določen čas, da se razvezani zakonec vživi v nov položaj in da si uredi razmere. Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. Izjemoma se preživnina lahko določi v enkratnem znesku. Zakonec ni dolžan preživljati drugega zakonca, če bi bilo s tem ogroženo njegovo lastno preživljanje ali preživljanje mladoletnih otrok, ki jih je dolžan preživljati. Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo je prejemal, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene novo zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti.

Darila. Običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala drug drugemu pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo, ni treba vračati. Druga darila, zlasti taka, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, se morajo vrniti, in sicer v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. Namesto odsvojenih daril se vrne vrednost ali stvar, prejeta zanje.

Delitev skupnega premoženja. Premož enje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. Premoženje, ki ga pa zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premož enje. Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti. Pravice na nepremičninah, ki so skupno premož enje zakoncev, se vpišejo v zemljiško knjigo na ime obeh zakoncev kot njuno skupno premoženje po nedoločenih deležih. Za obveznosti, ki jih je imel zakonec pred sklenitvijo zakonske zveze, in za obveznosti, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, odgovarja s svojim posebnim premoženjem in s svojim deležem na skupnem premoženju. Za obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kakor tudi s svojim osebnim premoženjem. Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišč e določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež. Če je v izvršilnem postopku dovoljena prodaja deleža, ki ga ima zakonec na skupnem premoženju, ima drugi zakonec pred vsemi drugimi kupci pravico, da kupi ta delež po ceni, ki se določi po predpisih o izvršbi. Skupno premoženje se razdeli, če zakonska zveza preneha ali se razveljavi. Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premož enja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Zakonca se lahko sama sporazumeta o višini deležev na skupnem premož enju, ali pa zahtevata, da določi sodišče ta delež. Pred ugotavljanjem deleža vsakega zakonca na skupnem premoženju se ugotovijo dolgovi in terjatve zakoncev do tega premoženja. Ob delitvi skupnega premoženja se zakoncu na njegovo zahtevo na račun njegovega deleža dodelijo predvsem tisti predmeti, ki so namenjeni za opravljanje njegove obrti ali poklica in mu omogočajo pridobivanje osebnega dohodka, ter predmeti, namenjeni izključno njegovi osebni rabi.

Koristne informacije

Za sojenje v zakonskih sporih je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti (po kraju tožene stranke) pristojno tudi sodišče, na območju katerega sta imela zakonca svoje zadnje skupno prebivališče. Taksa za sporazumno razvezo znaša 400 točk oziroma 7.600 SIT (31,71 EUR).

Glede naslova bivališča velja, da je v skladu s 1. odst. 6. člena Zakona o prijavi prebivališča posameznik dolžan prijaviti spremembo naslova pri pristojnem organu, kadar se v nekem naselju trajno naseli ali spremeni naslov stanovanja. Če po razvezi zakonske zveze ne spremenite stalnega prebivališča, imate možnost urediti samostojno gospodinjstvo. Od dneva podpisa izjave o samostojnem gospodinjstvu imate ločeno gospodinjstvo od bivšega zakonca.

Izmikanje plačevanju preživnine, ki je določena z izvrš ljivo sodno odločbo ali na drug način, je kaznivo dejanje. Za izmikanje se štejejo tudi primeri, ko storilec zapusti službo, se seli iz kraja v kraj, prikriva svoje dohodke in premoženje, ne sprejme ponujenega dela. Opozoriti je treba, da zgolj neplačevanje še ni izmikanje plačevanju. Zagrožena kazen: zapor do 1 leta.

Učinkovit ukrep za varstvo pred nasiljem ob razpadu zakonske skupnosti uvaja ZPP v 411. členu z možnostjo, da v zakonskem sporu na predlog zakonca sodišče izda začasno odredbo o izselitvi drugega zakonca iz skupnega stanovanja, če je to potrebno, da se prepreči nasilje.