Rišite z otrokom

»Znal sem risati kot Rafael,

Nato pa sem potreboval vse življenje,

Da sem se naučil risati kot otrok.«

(Pablo Picasso)

Risbe predzgodovinskih ljudi in abstraktne umetnosti spominjajo na otroške risbe. Čečkarije dveletnega otroka ali natančneje narisane podobe osemletnika, oboje izhaja iz razvijajočega človeka, ki išče svoj umetniški izraz.

Pomembno je, da starši spoštujemo in spodbujamo otrokovo naravno težnjo po slikanju, risanju, modeliranju. Tovrstne dejavnosti, pomagajo razodeti in razvijati prirojeno genialnost s tem, ko otrok dobi priložnost za izražanje najglobljih misli in občutkov.

Res je, da je otrokom pogosto najbolje pustiti, da se na svoj način prepuščajo umetniškem procesu, pa vendar imamo odrasli ključno vlogo, pri razvijanju čuta za estetiko. Spodbujamo jih namreč z svežimi idejami in jim kažemo nove poti.

Toda kako lahko starši pomagamo otroku pri risanju in slikanju, ne da bi se vmešavali v proces? Kako strast do likovnega ustvarjanja ohraniti živo v času otrokovega ustvarjanja?
 

Kaj sploh lahko storimo starši?

Iz pisane ponudbe risarskih metod, moramo izbrati pravo za svojega otroka. Najpogosteje nam že otrok sam nakaže, katera metoda je zanj najprimernejša, s tem ko kaže zanimanje za bolj strukturiran pristop, ali pa najraje vidi, da ga vsi pustijo pri miru, pri svobodnem izražanju.
 

Negovanje svoje lastne slikarske žilice

Kupite si skicirko in si vzemite čas za risanje, čečkanje, skiciranje. Še posebno, če ste eden tistih, ki so opustili risanje v otroštvu in vam je nerodno, če vas pri tem kdo opazuje. Če bo vaš otrok čutil, da vam je nerodno, ker menite, da ne znate risati, se lahko prične po vašem zgledu, kaj kmalu izogibati slikarskemu stojalu. Če vam je bližje abstraktno ustvarjanje, kjer se izognete natančnemu upodabljanju, se pogumno lotite slikanja. Na ta način lahko raziščete tudi druge zvrsti likovne umetnosti.
 

Sliko je z akrilnimi barvami narisala mamica Alenka Brate

Rišite v družinskem krogu

Skupaj z otroci rišite zgodbe, pri čemer naj bodo vaše podobe, liki nekoliko bolj dodelani kot otrokovi. Tudi v pogovoru uporabljate malce bolj zapleteno skladnjo in za odtenek obsežnejši slovar kot otrok, ne da bi se tega zavedali. Na takšen način, jih dvignete na naslednjo stopničko. Zberite družino pri skupnem risanju, pri čemer si lahko pomagate z domišljijo ali pa sporazumno izberete nek motiv iz okolja. Zanimivo je primerjati in se pogovarjati o različnih upodobitvah družinske mačke.

Namig: Na koncu izobesite risbe na oglasni deski, ki ste jo pripravili v ta namen.
 

Ne kritizirajte in ne presojajte otrokovih stvaritev

Kritika je zanesljivo sredstvo za ubijanje ustvarjalnosti. Če bo otrok začutil, da njegovi izdelki ne ustrezajo nekim zunanjim merilom ali da je njegova risba slabša od nekoga drugega, bo imel svoje dosežke za manjvredne in bo opustil risanje.

Celo pohvala lahko zaduši otrokovo potrebo po slikanju. Izogibajte se komentarjev kot je: » »Res lepo!« ali »Ti si prava mala slikarka!«. Namesto tega se odzovite na bolj pristen način, ki izraža dejansko vsebino slike. Na primer: »Tvoje letalo je videti, kot da bo poletelo daleč nad oblake!« Recite raje, da sta dve risbi različni, kot pa da je ena boljša od druge.
 

Omogočite otroku bogate izkušnje

Najboljše so otroške slike, ki izhajajo iz neposrednega doživljanja zunanjega sveta. Nič zato, če ga naknadno izoblikuje domišljija. Preden otrok nariše sliko drevesa, je koristno, če je prej v stiku z drevesi. Naj se jih dotika, pleza nanje, opazuje liste, ovohava, naj uporabi vsa svoja čutila. Otroci lahko zaznavajo svet sintetično (slišijo barve, vidijo zvoke, okušajo teksture) in tovrstne dejavnosti jih resnično pripravijo na likovno ustvarjanje.

Poskrbite, da bo imel otrok doma veliko priložnosti in pripomočkov za risanje, slikanje in modeliranje.

Zbirajte in hranite otrokove umetnine.

Redno vodite otroka v muzeje in galerije.
 
 

Vir: Prebudite genija v svojem otroku, Thomas Armstrong, Učila 1999