Rodnost v Sloveniji pada

Avtorica publikacije Milivoja Šircelj je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala, da se je rodnost najprej začela zniževati v mestih, kjer je najnižja še danes. V večjih mestih je rodnost nižja, kar velja tudi za manj izobražene ženske. "Mesto je očitno najmočnejši generator nizke rodnosti," je ugotovila.

Od druge polovice 18. stoletja do konca 19. stoletja se je družinsko življenje na Slovenskem začenjalo razmeroma pozno, je povedala Šircljeva. Moški so bili namreč ob sklenitvi zakonske zveze stari že nekaj čez 30 let, ženske pa nekoliko manj. Izjemi sta bili morda Primorska in Prekmurje. Poleg tega se niso mogli poročiti vsi, zato je bilo več samskih, rodnost je bila nižja, rojevalo pa se je razmeroma veliko nezakonskih otrok. Slednje je bilo značilno predvsem za Koroško in Štajersko.

Danes za ženske na najbolj zahtevnih delovnih mestih velja, da bodo z večjo verjetnostjo ostale brez otrok. Po drugi strani pa med visoko izobraženimi ne pada več verjetnost za rojstvo tretjega otroka. To je trend, ki ga doslej na Slovenskem nismo poznali, je povedala Šircljeva.

Višjo rodnost je avtorica publikacije opazila med vernimi ženskami, čeprav je tudi tu opaziti nihanja glede na izobrazbo. Med poklicnimi skupinami pa z najvišjo rodnostjo izstopajo kmetovalke. To je ena redkih poklicnih skupin, ki zagotavlja obnavljanje generacij. Če bi vsi otroci, ki se rodijo takim ženskam, ostali v kmetijstvu, bi bilo kmetov vedno več, je sklenila Šircljeva.