Porod v vodi se je izvajal v številnih kulturah. Obstajajo podatki, da so v Gvajani ženske rojevale v plitvem delu reke, v Mongoliji pa v jezerih. Zahodna medicinska stroka je porod v vodi prvič zabeležila leta 1803 v Franciji, ko je neki porod trajal že 48 ur. Babica se je domislila, da bi mogoče topla kopel ženski pomagala omiliti bolečine. Na presenečenje vseh je ženska takoj rodila. Prvi, ki je pri porodih zavestno začel uporabljati vodo, je bil Rus Igor Tjarkovski v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Zanimal ga je predvsem fizični, intelektualni in psihični vpliv vode na razvoj novorojenca. Ideja se je na zahodu najprej razširila ustno, saj ginekološka stroka še pred nekaj desetletji ni bila zagovornica takega načina rojevanja. S pomočjo Francoza Michela Odenta pa je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja tak porod uveden v številnih francoskih bolnišnicah. Odent je opazil, da porodnice prav »vleče« k vodi. Ugotovil je tudi, da se zaradi sproščujočega učinka, ki ga ima voda na porodnico, pri porodih v vodi uporabi manj sredstev za zmanjšanje bolečin, s tem pa je manj možnosti za dolgoročne stranske učinke teh zdravil na mater in otroka.
Leta 1987 so v švedski raziskavi o učinkih vode na porod ugotovili, da so se porodnice, ki so prvo fazo poroda preživele v vodi, odpirale dvakrat hitreje kot tiste porodnice, ki so bile na suhem. V osemdesetih letih se je zanimanje za porod v vodi izjemno povečalo po vsej Evropi in ZDA, tako da je danes (v zahodnem svetu) ta možnost vse bolj na razpolago tako v porodnišnicah kot tudi na domu.
Izkušnja rojstva je za človeka zelo pomembna, saj takrat dobimo prvi vtis o svetu, hkrati pa je zelo stresna. Z rojstvom v vodi otrok doživi manj stresov oz. porodnih šokov (sàmo rojstvo, gravitacija, hlad, svetloba in dihanje). Rojstvo v vodi je otroku prijaznejše, saj gre za nežen prehod iz maternice v vodo, ki je podobne temperature kot plodovnica. Mater se v topli vodi bolj sprosti, njeni občutki miru in spokoja pa otroka pomirjajo. Hkrati je tudi povezovanje med otrokom in mamo lažje, če je prvi stik med njima stik gole kože, čisto blizu pa so materine prsi. Voda vzbudi pozitivne občutke miru in jasnosti. Vzbuja pa tudi strah. Tako nekateri najprej pomislijo na to, da bo novorojenček utonil. Veliko ljudi ima podzavestni strah pred vodo. Včasih porodom v vodi niso bili naklonjeni, ker so se bali, da bi novorojenec vdihnil vodo in posledično umrl. Danes pa vemo, da se refleks vdiha sproži, ko otrokova glava pride v stik z zrakom. Teoretično bi lahko prišlo do vdiha pod vodo pri otroku z neprepoznanim kroničnim pomanjkanjem kisika.
Otrok je po rojstvu v vodi varen, saj prek popkovine dobiva dovolj krvi. Vseeno pa ta kri ne vsebuje več toliko kisika, kot ga je, ko je bil še v maternici, saj posteljica ni več tako tesno pričvrščena na steno maternice. Za otroka je verjetno tudi stresno in se počuti osamljenega, če predolgo lebdi v vodi, brez stika z mamo in znanega srčnega utripa, zato ga je priporočljivo kmalu dvigniti iz vode. Delfini in kiti na primer svoje mladiče takoj po rojstvu dvignejo na površje.
1. Sprostitev
Voda pomaga porodnicam, da se bolj sprostijo in da jim je udobneje, kar pozitivno vpliva na potek poroda. Veliko žensk si kar oddahne, ko se namestijo v kad, saj ima voda takojšen blagodejni učinek. Do večje sproščenosti pride, ker se naša duševna dejavnost upočasni. Torej, bolj sproščene ko se počutimo, več takih sporočil prejmejo možgani in nato telesu pošljejo več signalov za pomiritev. Sproščenost še ne pomeni, da bo porodna bolečina izginila, pač pa jo laže premagujemo. Zmanjšata se tudi strah in stres, zaradi katerih je porod bolj boleč in neudoben.
2. Porod in stresni hormoni
Strah ni vzrok za bolečine pri porodu, ampak bolečino samo povečuje. Strah sproži alarm in telo je v pripravljenosti, saj sproščamo stresne hormone (adrenalin). Ko skušamo strah ustaviti, se mišice skrčijo. To je ravno nasprotno od tega, kar naj bi se dogajalo med porodom: takrat bi morala biti maternica edini organ, ki se krči. Če je strah med prvo porodno dobo premočan, lahko popadki popustijo ali se celo ustavijo. Strah sproži prastari preživetveni mehanizem, ki ustavi porod, zato da bi lahko porodnica v primeru nevarnosti »pobegnila na varno«.
3. Endorfini
Sproščanje v topli vodi spodbuja nastajanje naravnih blažilcev bolečin (endorfinov). Ti ustvarijo občutek ugodja, kar nam pomaga zdržati fizično bolečino, zmanjša pa se tudi občutek, da nas dogajanje popolnoma obvladuje. Poleg tega imajo endorfini učinek amnezije, saj se po porodu ženske bolečin ne spominjamo kaj dosti.
4. Sprostitev mišic
Tako kot ostale mišice so tudi mišice, ki obdajajo maternico, med porodom manj boleče, če je kri v njih bogata s kisikom. Takrat telo laže odnaša toksine in ogljikov dioksid, ki se nabirajo, ko so mišice aktivne. Porod v vodi na več načinov poveča dovajanje s kisikom bogate krvi v maternico:
5. Voda olajša neudobne položaje
Zaradi vzgona je v vodi laže poiskati udoben ali vsaj manj neudoben položaj, v katerem se bo otrok laže spustil po porodnem kanalu.
6. Voda zniža srčni utrip in pritisk v krvi
Srce manj dela, ker se mu ni treba ukvarjati z gravitacijo in dodatnimi stresnimi hormoni. Hkrati topla voda razširi žile, ki so blizu površja kože, kar zmanjša pritisk v njih.
7. Voda in možgani
Voda možgane popolnoma osveži.
Koliko se bo zmanjšala bolečina, je odvisno od temperature in globine vode:
Nosečnica mora pred porodom v vodi sprejeti dejstvo, da se lahko porod konča na suhem. Včasih je nosečnica »ujetnica« svojega porodnega načrta, in če ne prisluhne svojemu telesu, se lahko zgodi, da bo hotela ostati v vodi, čeprav so popadki vse šibkejši. Če razmišljate o porodu v vodi, je dobro, da se med nosečnostjo udeležite telovadbe za nosečnice v vodi, ker vzgon pomaga pri lažjem gibanju ob dodatni telesni teži. Dobro je tudi, če s partnerjem preživita čim več časa v bazenu, morju ipd. To bo oba bolje psihično pripravilo na porod v vodi.
Pred porodom je pametno poskusiti različne položaje v (porodni) kadi. Primerni so udobni in sproščeni položaji, ki zahtevajo minimalno naprezanje mišic. Položaje lahko menjavate. Da bi telo izkoristilo vzgon vode, mora biti čim bolj potopljeno v vodo. Otrok se bo spustil nižje po porodnem kanalu, če bo porodnica izkoristila silo težnosti in vstala iz vode ali vsaj pokleknila. Če je telo samo do polovice potopljeno v vodo, hkrati delujeta sili gravitacije in vzgona.
Če ima porodnica veliko željo zlesti v kad že v zgodnji fazi poroda, potem je najbolje, da to tudi naredi. Sicer pa je najbolje, da postanejo popadki najprej redni in močni. Lahko se zgodi, da se ženska v vodi tako sprosti, da se popadki upočasnijo ali celo ustavijo. Kadar se to zgodi, mora porodnica stopiti ven in hoditi, dokler se popadki spet ne okrepijo. Tudi ohlajanje vode pripomore k ponovni pospešitvi popadkov.
Enako kot pri porodu na suhem se porodi najprej glavica, sledi ostalo telo. Trenutek rojstva je čaroben: porodnica lahko za hip počaka, preden vzame otroka iz vode, da se zave lepote tega trenutka. Če otrok potone na dno kadi, ni nič narobe: v njegovih pljučih še ni zraka, da bi lahko lebdel. Ko je otrok enkrat zunaj na zraku, ga je treba za trenutek ali dva držati vodoravno, z obrazom proti tlom, da voda in sluz stečeta iz njegovih ust. Če je popkovina dovolj dolga, si lahko mati položi otroka na trebuh tako, da je glavica nad vodno gladino, ostalo telo pa je v topli vodi. Pri porajanju glavice lahko pride do rahlega raztrganja presredka, navadno pri prvesnicah, kar ni vzrok za skrbi, saj se rana po navadi zaceli hitreje kot pri epiziotomiji (prerezu presredka).
Krvavenje v vodi deluje bolj strašno, kot v resnici je. Nič ni narobe, če je voda rožnato ali celo rdeče obarvana.
Popolnoma normalno je, da se ob vsakem porodu izločijo tudi iztrebki in druge snovi, kot so sluz in strdki krvi; polovi se jih s sitom. Strah, da bi zaradi iztrebkov prišlo do okužbe matere ali otroka, je odveč, saj je mati v stiku z lastnimi bakterijami, otroka pa tako ali tako v roku štirih ur po porodu kolonizirajo materine bakterije, tako kot pri porodu na suhem.
Popkovina neha utripati šele, ko pride v stik s hladnim zrakom in se žile v njej skrčijo. To se pri porodu v vodu zgodi kasneje kot pri običajnem porodu.
Porajanje posteljice se pospeši, če se otroka pristavi k prsim. Obstajajo razprave o tem, ali je varno poroditi posteljico v vodi ali ne. V postojnski porodnišnici se to opravi na suhem. Vsekakor je pametno, da porodnica pride iz vode, če dvajset ali trideset minut po porodu še ni znakov, da bi se posteljica ločevala od maternične stene.
Izstop iz vode mora vedno potekati počasi. Mogoča je vrtoglavica. Najpreprosteje je, da porodnica sede na rob kadi in čezenj najprej prenese eno nogo, sledi druga. Nekoliko je treba počakati, da se telesu povrne občutek za ravnotežje.
Lahko se zgodi, da boste prišli v porodnišnico in ugotovili, da je kad zasedena. V vsakem primeru se morate še med nosečnostjo predhodno oglasiti v porodnišnici, da si označijo vaš predvideni termin poroda. Lahko se tudi zgodi, da bo porod potekal tako hitro, da ne bo dovolj časa, da se napolni kad.
Nekateri ljudje so tudi zelo občutljivi za različne dražljaje. Za take ženske je še posebej pomembno, da ugotovijo, kaj jim ustreza. Obstajajo trije primeri, ko porod v vodi ni mogoč: kadar ni mogoč vaginalni porod, ko je potrebna infuzija in kadar je treba ves čas nadzorovati stanje otroka. Četudi ima nosečnica rahlo povišan krvni pritisk ali porodno božjast, se ji lahko dovoli roditi v vodi, saj topla voda znižuje krvni pritisk. Tudi pri napadih panike ali druge oblike anksioznosti se, prav zaradi sproščujočega učinka tople vode, priporoča porod v vodi. Kadar se porodnica boji vode, pa se tak porod absolutno odsvetuje.
Direktorica bolnišnice Postojna, doktorica Alenka Pleško Mlakar, spec. anesteziologinja, nam je povedala, da ta način poroda izvajajo že od leta 1996. Prve informacije so jim dale babice iz alternativnega centra GRAM v Trstu. Na začetku, ko so bili še bolj skeptični, so pregledovali vse podatke o njihovih porodih v vodi in ugotovili, da ni bilo nobenih infekcij, zato se strinjajo, da je to varen način poroda. Dva odstotka vseh njihovih porodnic se odloči za porod v vodi (okoli 20 na leto). Če želijo, lahko porod končajo v vodi ali na suhem (polovica jih porod konča na suhem). Vse morajo opraviti dodatne preiskave za hepatitis C in HIV. Nadzor je enak kot pri običajnem porodu: merita se otrokov srčni utrip in jakost popadkov, porod je mogoče tudi pospešiti. Vodi dodajo nekaj soli, da je podobna plodovnici in bolj izotonična. Vodo dogrevajo, tako da je povprečna temperatura med 36 in 37 °C. Po njihovih izkušnjah je zaradi učinka tople vode primerov epiziotiomije oz. prereza presredka manj. Vsekakor pa babica sproti ocenjuje, ali je ta poseg treba opraviti. V takem primeru mora porodnica zlesti iz vode. Tretja porodna faza vedno poteka zunaj.
Kad po vsakem porodu očistijo in naredijo bris, pri otroku pa se naredi bris sluhovoda, da se ugotovi, ali se je med kolonizacijo pojavil tudi kakšen mikroorganizem, ki je patološki. Dr. Alenka Pleško Mlakar je na vprašanje, ali je ginekološka stroka pri nas naklonjena takim porodom, povedala, da najbrž ne, drugače bi bil to v Sloveniji bolj pogost pojav.
Poleg porodov v postojnski porodnišnici imajo porodnice iz Slovenije možnost poroda v vodi tudi v bližnji Avstriji (Feldbach) ali Italiji.
Članek objavljen v reviji Otrok in družina