Hrvaški sabor je sprejel Zakon o umetni oploditvi z biomedicinsko pomočjo (MPO), s katerim so popravili krivice, ki jih je neplodnim parom naredil do sedaj veljavni zakon. Po novem zakonu imajo pravico do umetne oploditve polnoletni poročeni pari, pari, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, ki so drugače zdravi in otroka sposobni vzgajati. Do te pravice pa so po novem zakonu opravičene tudi samske polnoletne ženske in ženske, ki živijo v istospolni zvezi.
Zunajzakonsko skupnost v smislu novega zakona predstavljata moški in ženska, ki nista poročena in ne živita v drugi zunajzakonski ali istospolni skupnosti.
Po novem zakonu se daje prednost homologni oploditvi (uporaba lastnih spolnih celic), heterologna oploditev (uporaba spolnih celic darovalca) pa se uporabi v primeru, ko lastne spolne celice niso dovolj kakovostne ali v primeru, ko je jasno, da bo za lastnimi spolnimi celicami otrok podedoval hudo bolezen.
Spolne celice lahko darujejo reproduktivno zdravi moški in ženske. Spolne celice lahko uporabijo za lastno oploditev, ali pa jih podarijo neplodnim parom.
Ko otrok dopolni osemnajst let ima po novem zakonu pravico izvedeti, kdo je njihov biološki oče ali mati.
Zgornja meja umetne oploditve pri ženskah, ki je bila do sedaj postavljena pri 42-tih letih, se lahko ob dobrem fizičnem in psihičnem zdravju ženske, po novem zakonu tudi zviša.