Spolnost, ki je postala predmet številnih znanstvenih raziskav, je izjemno pomembna iz naslednjih aspektov: biološkega, sociološkega in psihičnega. Če združimo omenjene aspekte potem ne obstaja stvar, ki bi bila v večji meri predmet družbene in verske prepovedi.
Do objave Masterseve in Johnsonove raziskave iz leta 1966, ki velja za eno najvažnejših raziskovanj na področju fiziologije ženske seksualnosti, so veljali postulati Alberta Kihseya (1948) o tipični smeri spolnega obnašanja žensk, pogojeni z njenimi leti, zakonskim stažem in social-ekonomskim statusom. Kljub obsežnosti navedenih raziskav pa ni danega odgovora, na kakšen način lahko posameznica spolnost integrira v vsakodnevno življenje. Težava je tako v osebnosti kot dojemanju spolnosti. Večplastnost se odraža na posamezničinem pogledu na spolnost, kot tudi pristopu k spolnem obnašanju.
Sodobna seksologija sledi dvema smerema. Hiteova raziskava, prva v zgodovini spolnosti, na sistematični način odkriva žensko dojemanje in doživljanje tuje in lastne seksualnosti. Glede na strogo subjektivni in individualni pristop rezultati te raziskave ne morejo zadovoljiti splošnega vzorca spolnega obnašanja. Za razliko od omenjene raziskave, rezultati drugih avtorjev kažejo na pomembnost obstoječih okvirov osebnosti (zaprt/odprt, stabilen/nevrotičen tip osebnosti), ki seveda vplivajo na obliko spolnega obnašanja. Vemo, da so odprte osebnosti svobodomiselne in v primerjavi z zaprtimi osebami pogosteje izkazujejo način spolnega obnašanja. Če primerjamo osebnosti in seksualno obnašanje uravnotežene in nevrotične osebe je potrjeno, da nevrotične ženske redkeje doživljajo orgazem, z druge strani pa jih pogosteje prizadene dismenoreja (boleča menstruacija).
Nosečnost je normalno biološko psihofizično stanje, vendar istočasno tudi izjemno stanje pri katerem so na preizkusu fizične in psihične značilnosti ženske. Nosečnost privede do številnih sprememb, ki pri nezrelih in nevrotičnih ženskah povzročijo spremembo osebnosti in patološke reakcije. Pri uravnoteženih strukturah osebnosti se vse normalne krize prebrodi veliko lažje in po porodu lahko privedejo do odraščanja osebnosti. Med krize, ki lahko nastanejo v nosečnosti štejemo tudi krizo spolnega življenja. Za termin prilagajanja na nosečnost je značilna izguba spolne sle. V prvih dveh trimesečjih nosečnosti prihaja do postopnega zmanjševanja spolnih odnosov, v zadnjem trimesečju pa so v večini primerov spolni odnosi prej redkost kot pravilo. Postavljajo se vprašanja kateri faktorji (psihični, fizični, vpliv okolja) privedejo do demotivacije za spolne odnose v nosečnosti.
Psihološki faktorji
• Odnos nosečnice do lastne nosečnosti (želja in razlog nosečnosti)
• Način na katerega nosečnica sprejme spremembe telesa v nosečnosti. Zapeljive ženske z lepo postavo pred nosečnostjo postanejo nesamozavestne. Ne vedo kako se bo na spremembe odzval partner, kar najpogosteje pelje v odtujevanje in osamitev. Pojavi se negotovost, ki lahko prebudi nekatere stare zamere in konflikte.
• Način kako nosečnica reagira na stresne situacije (družinska, ekonomska in službena situacija).
• Kako se nosečnica prilagaja na spremembe v odnosu s partnerjem
Fiziološke spremembe
• Seksualnost je lahko omejena zaradi manjšega dotikanja prsi, ki so boleče in občutljive.
• Morebitna prisotnost slabosti v nosečnosti se intenzivira v zadahu, znoju ali pri uporabi parfuma
• Aktivnost fetusa (aktivnost fetusa se med spolnim odnosom povečuje) je lahko vzrok nezadostne sprostitve in zmanjša željo po spolnih odnosih.
• Težave pri iskanju pravega položaja pri katerem bi bil spolni odnos prijeten
• Seveda pa obstaja določena skupina žensk, ki se jim v času nosečnosti libido poveča, še posebej velja za prva dva trimesečja nosečnosti. V zadnjem trimesečju pa tudi pri teh ženskah prihaja do upadanje spolne sle. Te ženske doživljajo nosečnost kot dokaz ženskosti in prav v tem vidijo vir spolne potrebe. Ženske, ki pogosto prakticirajo spolne odnose v nosečnosti izgledajo lepše in zapeljivejše.
Težave in ovire pa ne obstajajo samo pri ženskah. Tudi možje prehajajo skozi obdobje adaptacije formiranja identitete starša. Moška čustva, ki jih izzove nosečnost so precej čudna in jih lahko opišemo nekako takole: moški imajo občutek, da so se ujeli v zanko; nihanje in sprememba razpoloženja, depresija in anksioznost. Občasno se srečujejo s psihosomatskimi spremembami razpoloženja (slabost in nespečnost). Vse reakcije ostajajo neznane in ne dobivajo posebne pozornosti strokovne javnosti.
• Spolni odnos z nosečnico je povsem drugačno doživetje in drugačna izkušnja. Tako misleči moški pogosto omenjajo njeno spremenjeno telo, polne in večje prsi, ožjo in bolj čvrsto vagino. Z napredovanjem nosečnosti in rastjo trebuha je moški vse manj prepričan v spolni akt. Pojavljajo se zelo kompleksi občutki, eden med njimi je, da spolne odnose nima samo z dosedanjo ljubimko, temveč tudi z bodočo materjo svojih otrok.
• Drugi tip moških je drugačen. Njihov libido je v času nosečnosti njegove partnerke povečan, razlogi pa so naslednji: občutek povezanosti s partnerko, ki nosi njegovega otroka, izgine strah pred nezaželeno nosečnostjo, občutek odraslosti in doživljanje nosečnice kot nenasitne zapeljivke.
• Tretji tip moških ima v nosečnosti različne želje po spolnih odnosih. V prvem trimesečju, ko nosečniški znaki prostemu očesu še niso tako opazni, se želja po spolnosti ne zmanjša. V zadnjem tromesečju pa se potreba po spolnosti zmanjšuje ali pa popolnoma izgine (frustracije povzročene neprimernem položaju pri katerem je spolni odnos prijeten; povečana je vaginalna sekrecija, ki moti predvsem moške, ki jim je oralna predigra sestavni del spolnega akta; strah, da se med spolnim odnosom poškoduje plod).
Številni moški med spolnim odnosom z nosečnico sanjarijo o drugih ženskah. Mnogi se v času nosečnosti svoje partnerke izgovarjajo na lastno krizo, kot razlog pa najpogosteje navajajo izgubo privlačnosti noseče partnerice. Četudi so sanjarjenja v tem primeru pogojno rečeno normalna, kažejo na težave v zvezi. Ponavadi omenjeno stanje privede do izgube komunikacij in medsebojnega odtujevanja. Moški najpogosteje ne razumejo svojih občutkov in se pogosto spozabijo. V primeru, da partnerka ve za moževo zvezo (četudi samo izmišljeno) jo prevzemajo bes, zapuščenost, zavrženost ali nepomembnost – sama misli, da je krivec za vse probleme.
V tem primeru se je najbolje zateči po pomoč k strokovnjaku, ki ju bo v prvi vrsti naučil komunikacije in medsebojnega komuniciranja. Razgovor ponavadi zgladi številne prepade in pomaga prebroditi številne stiske. Komunikacija je najučinkovitejši način, da s čim manj bolečinami preidete skozi kontradiktorne občutke, ki jih s seboj prinaša nosečnost.
Preberite še: