Septični splav

Septični splav je sicer redka posledica spontanega splava. Mnogo pogosteje ga srečujemo pri nasilnih, nestrokovnih in običajno nedovoljenih poskusih prekinitve nosečnosti. Naknadna infekcija je povezana s poskusom ali nepopolno izvedeno intervencijo. Takšno stanje lahko bolnico pahne v zelo resne zdravstvene težave.

Patogeni povzročitelji septičnega splava ponavadi izhajajo iz običajne vaginalne flore in spolno prenosljivih bakterij.
Poglejmo katere bakterije lahko povzročijo septični splav:

•    Escherichia coli (E. coli) je vrsta bakterij iz rodu ešerihij, ki so normalno v črevesju sesalcev, tudi človeka in predstavlja velik del tako imenovane normalne črevesne flore.
•    Streptokoki skupine B (beta hemolitični streptokoki)
•    Stafilokokni organizmi
•    Gonokokne infekcije (gonoreja, triper)
•    Klamidija
•    Mikoplazme
•    Clostridium perfringens
•    Haemophilus influenzae
 

Simptomi

Simptomi so odvisni od stopnje bolezni. V lažjih primerih splošno zdravstveno stanje bolnice ni spremenjeno, pri težjih primerih pa je klinična slika zelo resna. Pacientko spremljajo spontane bolečine v spodnjem delu trebuha, visoka temperatura, šibke ali obilne vaginalne krvavitve in tremor (tresavica). Splošni videz je preplašen, ustnice in jezik sta suha, beločnice so subikterične (rahlo porumenele), srčni utrip je pospešen, redko pa ga je komaj zaznati. Pri pregledu je spodnji del trebuha bolečinsko zelo občutljiv. Kljub vsemu lahko otipamo povečano maternico z odprtim cervikalnim kanalom iz katerega pacientka krvavi.

V najtežjih primerih septičnega splava se organizem odzove z endotoksičnim šokom. Pacientka bleda nemočno leži v postelji, ima zelo hiter in šibek srčni utrip, mrzlo oznojeno kožo, nizko telesno temperaturo, subikterične beločnice, zelo nizek krvni tlak in oligurojo (zmanjšano izločanje seča), ki lahko privede do anurije (prenehanje izločanja seča).

Diagnoza

Predel materničnega vratu je zaradi poskusa predhodnih intervencij poškodovan. V kolikor obstaja sum za perforacijo maternice je potrebno z UV sondo previdno pregledati maternično dno.

Zdravljenje

Če se potrdi sum perforacije maternice je potrebna kirurška intervencija. V kolikor pa se perforacija maternice ne potrdi, bolnico prav tako hospitaliziramo, predel trebuha oskrbimo s hladnimi obkladki, s popolno parenteralno prehrano (PPP) po intravenozni poti nadoknadimo izgubljeno tekočino, v primeru izgube velikega volumna krvi izvršimo transfuzijo in pospešimo parenteralno terapijo z antibiotiki. Kiretažo zaradi nevarnosti nadaljnjega širjenja septične okužbe in z njo povezanim nevarnim krvavitvam, prestavimo do umiritve in lokalizacije vnetnih procesov.