Sibirska doktorica Valentina Aleksejevna Kharlova – skrivnost dobrega sibirskega zdravja

Od najinega prvega »slučajnega« srečanja je minilo mnogo let. Okoliščine, ki so naju združile, so bile nerazumljive, vzroki sinove bolezni s stališča (naše) uradne medicine neznani, simptomi nenavadni, bolezensko stanje nedoločljivo in izid negotov. Kaj je takrat naredila dr. Kharlova, mi je bila uganka. V negotovosti in obupu sem se oprijela njene pomoči. Toplina njene slovanske duše, mi je dajala moč, oporo in upanje. Sin je ozdravel, midve pa sva postali prijateljici. Leto dni kasneje sva se srečali v Sibiriji. Obiskala sem jo v njenem Tomsku, kjer me je peljala na inštitute, medicinsko univerzo in v sanatorij, kjer je kot doktorica delala, predavala, raziskovala, operirala in zdravila. Takrat sem spoznala, da je ruska medicina kljub navidezno bednemu stanju, daleč daleč pred zahodno medicino, ki se je po prevladi ameriškega načina razmišljanja, prodala farmaciji in kapitalu. Rusi so v vseh letih izolacije (politične in ekonomske) pred zahodom gradili samega sebe, svoje znanje, pri čemer je znanost sledila izkustvom ljudskih zdravilcev in naravnim danostim. Medtem, ko je zahodna medicina gradila steklene palače in bolnice, je v sibirskem Tomsku v skromnih pogojih rasla znanost in gradila »navznoter«, gradila iz ljudi za ljudi. Tiste medicinske doktrine, ki jih zahod še vedno etiketira kot alternativne, torej kot drugo možnost, so v Tomsku doktrine uradne medicine in kot take vključene v študij in prakso »uradnih« doktorjev, ki jih v Rusiji imenujejo vrači. Mi s to besedo poimenujemo  čarovnike, tiste, ki delajo čudeže.

Praslovansko vrač je prvotno pomenilo »čarovnik, kdor z uroki odganja bolezni in hude duhove.« Beseda je izpeljana iz praslovanske besede vrati »svečano govoriti«. Tu se stikata pomena besed doktor in šaman, saj je šaman pri avtohtonih ljudstvih doktor, zdravnik in čarovnik obenem, šamanizem pa najstarejša medicina, religija in psihologija. Če je bolezen stanje, ko človeka obsedejo zli duhovi, je vrač tisti, ki jih kot zdravnik, duhovnik in psiholog  prepozna, obvlada, premaga in izžene. Zli duhovi so pri avtohtonih ljudstvih poosebitev bolezenskega stanja, ki ga danes klasificiramo z diagnostičnimi medicinskimi parametri, vedno bolj pa postaja jasno, da je večina bolezni psihosomatskega izvora, kar priznava tudi uradna medicina, torej gre dejansko za prevlado zlih duhov v človeku kot duhovnem bitju. Morda bo kmalu prišel čas, ko bo glede na to, uradna medicina v svojo doktrino vključila tudi znanja t.i. alternativne medicine in priznala, da  komplementarne medicinske smeri bolj uspešno zdravijo vrsto bolezni, s tem, da proučujejo in zdravijo dejanski vzrok bolezni in ne le njenih simptomov, predvsem pa zdravijo človeka in ne bolezen.

Torej bi v tem kontekstu doktorico Kharlovo imenovali praslovansko  vračarica – ženska, ki dela čudeže. V to, da se čudeži dogajajo je potrebno verjeti. Nenazadnje v to verjame tudi uradna medicina, zlati takrat, ko odpovedo vse njene metode, pa pacient preživi. To se je zgodilo tudi meni, saj je pri nenadnem izboljšanju zdravstvenega stanja mojega sina, njegov osebni zdravnik preprosto dvignil roke in rekel:«To je pa čudež.«

Doktorica Kharlova seveda ne dela čudežev v smislu čaranja. Njen način dela izhaja iz znanja in izkušenj, ki jih je v svojem plodnem življenju pridobivala v svojem študiju, v zdravniški praksi in raziskovanju. Kot doktorica znanosti nenehno sledi sodobnim kliničnim študijam, raziskavam in uporablja pri svojem delu tehnološke pripomočke, ki so plod raziskovalnega dela ruskih inštitutov, ki so bili že v preteklosti poznani po izjemnih odkritjih na področju medicinskih aparatur.  Ob vsem tem pa izhaja iz prepričanja, da je pogoj za zdravje zdrava hrana in zdrav način življenja, kar pomeni predvsem veliko gibanja v naravi, seveda ob pravilni časovni razmejitvi časa za delo, razvedrilo in počitek.

Pot, ki je doktorico Kharlovo pripeljala v Slovenijo, je pot njenega poslanstva.

Z dr. Valentino Aleksejevno Kharlovo sva v pogovoru razmišljali, kako nesmiselno je, da na zdravstvenih ustanovah visijo table z napisom BOLNICA, ki človeka informirajo s stanjem bolezni. Kakšno možnost ima ZDRAVnik, da pozdravi bolnika, ki svoj DOM začasno zamenja za domovanje, ki se imenuje BOLNICA. Morda bi bilo in zdravnikom in bolnikom mnogo lažje doseči zdravje, če bi se bolnice preimenovale v DOM ZDRAVJA in pacient bi zaradi bolezni res zapustil svoj dom, vendar bi se le začasno preselil v drugi dom, kjer bi si povrnil zdravje. Informacijska medicina, ki je pri nas seveda nepriznana in tudi nepoznana, temelji na informaciji – naših misli in naše celice, kajti celica ima svoj IQ in posluša naše misli.  Ruski doktorji informacijske medicine poudarjajo, da človek za kvalitetno življenje potrebuje samo dvoje: dovolj energije in dobro informacijo. Energijo nam dajejo štirje naravni elementi – voda, zrak, zemlja oz. njeni plodovi, in ogenj. Informacijo pa nam dajejo naše misli, ki so sicer res pod vplivom zunanjih informacij, vendar smo mi tisti, ki jih sprejmemo ali ne. Dr.Kharlova je v rodni Sibiriji živela in delala v naravnem okolju, ki je človeku sicer zagotavljalo zdravo hrano, ni pa bilo možnosti v primeru bolezni poseči po antibiotikih, ki so jih ljudje zato bili prisiljeni iskati v naravi. Ob prihodu v Slovenijo je kot doktorica doživela »medicinski šok«: ljudje so svoje bolezni zdravili skoraj izključno z zdravili in med njenimi pacienti je bilo nemalo takih, ki so hkrati jemali tudi po 20 ali več zdravil. Ob nezdravi, predelani in nenaravni prehrani je zato večina ljudi tožila nad vrsto bolezni, ki so preraščale v kronične in obenem porajale vedno nova žarišča. Za dr. Kharlovo je bil to velik izziv, saj v okolju z idealnimi pogoji, ki so neprimerljivi s težkimi naravnimi pogoji v Sibiriji, redko kdo ni bolan. Odločila se je, da bo ob zdravljenju ljudi predvsem učila – kako živeti, kaj jesti, kako se gibati, kako dihati. To je formula njenega uspeha pri zdravljenju. Seveda kot doktorica uradne medicine ne odklanja operativnih posegov in ustreznega zdravljenja, ko je to potrebno, vendar je osnova njenega načina zdravljenja zdravo okolje v človeku in okrog človeka. Z dr. Kharlovo je v Slovenijo pred mnogimi leti prišla tudi informacija o zdravilnih delovanjih olja sibirske cedre in drugih hladno stiskanih olj iz Sibirije, o zdravilnih gobah čagi in rejšiju, ki v sibirski tajgi rasteta v naravnem okolju. Sibirska hladno stiskana olja so Sibircem sicer vsakodnevna hrana, zdrav in naraven vir hranil, obenem pa so v uradni medicini farmakološko sredstvo, s katerim zdravijo vrsto bolezni tako uspešno, da v večini primerov operativni posegi in radikalne terapije niso potrebni. Pomen zdrave hrane je nutriciologiji znan: človekov organizem je narejen tako, da slabih, torej nezdravih stvari ne more predelati. Vse biokemične reakcije v organizmu potekajo s pomočjo vode in olja. Zato je pomembno, da pijemo velike količine čiste vode (30 ml na kg telesne teže) in uživamo nerafinirana, torej hladno stiskana olja, kajti le v takšnih oljih se nahajajo vitamini, ki jih človeški organizem nujno potrebuje.  Vitamini namreč biološko sodelujejo pri sintezi kot koencimi, vsak vitamin ima v organizmu svojo vlogo in je nenadomestljiv. Bistveni so pri presnovi, rasti, razmnoževanju in delovanju tkiv in organizmov. Kar štirje vitamini so topni namreč le v maščobah: A, D, E in K. Druga skupina vitaminov pa je topna v vodi, zato je tako zelo pomembno, da uživamo zadostno količino izvirske vode. Polinenasičene maščobne kisline zagotavljajo zdravje, saj hranijo celico in delujejo kot najmočnejši antioksidant. Seveda to ne velja za rafinirana olja, ki jim s pregrevanjem na 260 stopinj podaljšujejo rok trajanja in s tem uničijo vsebnost vitaminov in mineralov. Ta olja so brez barve in okusa, pravzaprav so vsa enake barve in skrajno neprimerna za uživanje. Vitamini, ki so ključnega pomena za naše zdravje, torej pogoj zdravja, so topni izključno v maščobah, ki pa morajo biti seveda zdrave. Sibirci imajo navado, da hrano zabelijo z naravnimi olji, ki jih z metodo hladnega stiskanja pridobivajo iz plodov narave: oreščkov sibirske cedre, kitajske šisandre, ki je divja trta, šipka, pšeničnih kalčkov, gobe rejši in sibirske čage. Njihova prehrana sicer sama po sebi vsebuje živila, ki so bogata s polinenasičenimi maščobami in vitamini, zato njihovo dobro sibirsko zdravje pravzaprav ni noben čudež narave, ampak le posledica naravnega načina prehranjevanja. Medtem ko v hrani evropskega prebivalstva prevladujejo konzervansi in nezdrave maščobe, kar posledično botruje vrsti t.i. bolezni našega časa, Sibirci uživajo zdravo hrano in kljub težkim naravnim pogojem živijo zdravo. Dr.Kharova zato opozarja ljudi, da je pomembno, da uživamo  živo hrano, ki ima visoke vsebnosti vitamina E, ki je močan antioksidant (kaša je tradicionalna sibirska hrana), vitamina C, ki je najboljši adaptogen in ga dr. Kharlova uporablja tudi v onkologiji, vitaminov A, D in celotnega B kompleksa. Hranilne vsebnosti sibirskih olj presegajo le prehrambene vrednosti, saj pri bolezenskih stanjih delujejo kot adaptogeni.

Naše zdravje je naša odgovornost, poudarja sibirska doktorica. Nesmiselno je to odgovornost prelagati na zdravnika ali tabletko. Ko gremo zdravniku in dobimo recept, s tem problema nismo rešili, kvečjemu smo si pridelali še kakšnega več. Tablete imajo namreč ogromno stranskih učinkov in ob svojem dobrem delovanju uničujejo bakteriološko homeostazo v našem črevesju. Bakterije so namreč pridni delavci, ki pomagajo pri proizvodnji vrste vitaminov – npr. vitamini skupine B so plod dela dobrih bakterij. Prvi znak dizbakterioze, torej stanja, ko imamo več slabih kot dobrih bakterij, kar je izključno posledica slabe hrane in zdravil, je napenjanje, vetrovi, bolečine v sklepih, hrbtu… Zdravnik mora biti kot pravi dr. Kharlova obenem doktor (lat. učitelj) in vrač – čudodelnik. Človeku sta za zdravje namreč resnično potrebni samo dve enostavni zadevi: energija in informacija. Smo pa ljudje pač taki, da težko verjamemo enostavnim stvarem, zlasti še, če so nam na voljo v naravi. Telo je čudovit stroj, ki zna samo ustvariti stvari, ki jih potrebuje – iz tistega, kar vnašamo vanj ali iz zalog. Za  pravilno delovanje človeškega organizma so nujnega pomena t.i. esencialne maščobne kisline, med katere sodita linolna in linolenska kislina. Pomanjkanje teh kislin povzroča vrsto bolezni: kožne bolezni, motnje plodnosti, spremembe organov… Prav te maščobne kisline so zakladnica vitamina E, ki je kot ugotavjajo medicinske študije, eden najmočnejših antioksidantov.

Če človek ne odpravi vzrokov, ki so mu povzročili bolezen, se bo le-ta slej ko prej ponovno pojavila, pa če ga zdravi najboljši zdravnik na svetu. Odgovornost za zdravje je izključno samo naša, zato je pomembno kaj jemo in pijemo, kakšen zrak dihamo (in kako) in koliko se gibljemo.  Zdravje je namreč normalno stanje človeka – bolezen in vsa negativna stanja ne ustrezajo zakonom stvarstva.  Medicina in farmacija morata zato pomagati vzpostavljati naravni red, torej zdravje, človek pa mora pri tem aktivno sodelovati in upoštevati  dejstvo, da smo pravzaprav to, kar jemo in pijemo. Naša celica potrebuje snovi, ki jo bodo gradile, ne pa uničevale, zato poskrbimo, da jih bo dobila in nam v zameno zagotavljala zdravje.

Maria Ana Kolman