Skrb za vašo kuhinjo

Kuhinja vsakodnevno izpolnjuje naše čustvene in fizične potrebe, zato je povsem navadno, da je družina, predvsem gospodinja zelo navezana na svojo kuhinjico. Toda prav ta priljubljen prostor v hiši je največkrat tudi eden najbolj strupenih v sodobnih hišah. Ironično, zato, ker želimo ohraniti našo kuhinjo najčistejši in najvarnejši prostor od vseh v hiši. Konec koncev, je to prostor, kjer je vsa naša ‘špecerija’ in nihče noče pripravljati, skladiščiti in uživati hrane v kuhinji, ki ni malo da ne sterilna.  

Toda, kot vsi vemo, če hočemo svojo kuhinjo ohraniti sijoče čisto, se moramo lotiti bolj agresivnih čistil. Vse od zažgane maščobe v pečici, umazanije po tleh in ostankov bakterij na pultu zaradi surovega mesa, pa do tiste lazanje na katero smo pozabili in čaka v hladilniku še od prejšnjega tedna. Vse to nam predstavlja velik izziv, na poti do sijoče kuhinje. Da pa bi dosegli ta cilj, se pogosto zatečemo k vsem vrstam kemičnih čistil in razkužil. Toda z uporabo teh strupov nenamerno svojo kuhinjo spremenimo v območje nevarnih odpadkov in strupenih snovi, kar je zadnje kar si želimo in za kar se trudimo.  
Glavni vzrok za težave, so pogosto maščobe. Med kuho, se olja in masti razpršijo povsod po pultu in po tleh. Ker  želimo to nadlogo odstraniti, se zatečemo k različnim čistilom. Nekatera univerzalna čistila, samo poškropimo in obrišemo. Druga, kot so čistila za pečice, pustimo na mestu dlje časa, da se jim omogoči, da razjedo trmasto, zažgano maščobo.

Na splošno so te vrste formul sestavljene iz dveh različnih vrst kemičnih spojin, da opravljajo svoje umazano delo. Najprej  se uporabi topilo za raztapljanje maščob ali olja, da le ta odstopijo od vprašljive površine. Površinska čistila se nato ponavadi z malo primešane vode, uporabi, da z lahkoto obrišemo vso maščobo. V čistilih za pečico pa lahko najdemo nevarno kislino, da nam pomaga očistiti trdovratno maščobo. Zaradi takšnih sestavin so čistila za pečice največkrat najbolj nevarna in strupena snov, ki jo najdemo doma med čistili. Uporaba teh proizvodov onesnaži kuhinjske površine s kemičnimi ostanki, in nas izpostavlja nevarnim hlapom.
 
Na srečo, obstaja več učinkovitih naravnih alternativ, ki čakajo na nakupovalnih policah. Ti proizvodi, sestavljeni iz različnih spojih, se ponavadi pridobivajo iz rastlin in drugih manj nevarnih virov, da opravijo delo kemičnih čistil in drugih nevarnih sintetičnih snovi, ki jih najdemo v tipičnem domu. Agrumi, na primer, zagotavljajo varno, hitro in učinkovito odstranjevanje maščob. Vodikov peroksid, nestrupen agent, ki se razgradi v vodo in kisik, z lahkoto očisti površine. Mila, pridobljena iz rastlin prav tako brez težav počistijo umazanijo in blato na ploščicah.  
 
Druga možnost je, da bi si izdelali svoje čistilno sredstvo z uporabo naravnih sestavin. Ponujamo vam nekaj naravnih formul, ki so vam lahko kot alternative pri čiščenju doma:  

Večnamensko kuhinjsko čistilo  

 
Sestavine:  
• 2 čajni žlički pecilnega praška  
• 1 / 2 čajna žlička naravnega tekočega mila
• 1 skodelica vroče vode  
 
Zmešajte vse sestavine in jih zlijte v stekleničko z razpršilcem, dobro pretresite in poškropite. Upoštevajte, da morajo biti površine temeljito obrisane drugače bo na površini ostala belkast a nenevaren plašč pecilnega praška. To formulo boste lahko uporabljali dlje časa, saj se ne pokvari.

Čistilo za pečico  
 
Verjeli ali ne, mi prisegamo na varno kombinacijo sode bikarbone in vode za čiščenje tudi najtežjih, najbolj trdovratnih madežev v pečici. Samo potresite sodo na dno pečice, da je v celoti pokrito, poškropite z vodo, da je zelo vlažno, občasno ponovno pokrite, nato pa pustite počivati čez noč. Zjutraj se mast in umazanija preprosto obrišeta s krpo.

Pomivalni stoj

Kritični epicenter aktivnosti v naših kuhinjah, je pomivalni stroj. Danes ima že večina domov napravo, vendar je to eden najbolj strupenih sodobnih kuhinjskih strojev.

Po približno 30 eksperimentih, ki so jih opravili raziskovalci za zaščito okolja na univerzi v Teksasu, so pred kratkih ugotovili, da je pralni stroj glavni vir onesnaževanja zraka v zaprtih prostorih. S čistili se sprostijo onesnaževalci, ki vsebujejo klor, hlapne organske spojine, kot so kloroform, radioaktivni radon in se nato sprostijo v okolje ter najdejo pot do javne oskrbe z vodo. Ko so ti materiali izpostavljeni vroči vodi v cevovodih, ki kroži skozi vaš pomivalni stroj, se z lahkoto sprostijo v zrak.

Odvisno od temperature vode, lahko vaš pralni stroj doseže 100-odstotno učinkovitost, ko gre za prenos detergentov in njihovih kemikalij v zrak v zaprtem prostoru. Ker ti stroji med uporabo sprostijo približno šest litrov zraka na minuto v vaš dom, neprestano sproščajo strupene snovi, ki se prenašajo s paro. Še bolj problematično pa je to, da vsakič, ko odprete vrata pomivalnega stroja, ko je končal, a se še ni ohladil, sprostite še več kontaminirane pare v vaše kuhinjsko ozračje.

Čeprav se sliši nenavadno – da bi se zaščitili pred svojim pomivalnim strojem, morate sprejeti naslednje ukrepe:

• Prezračite vašo kuhinjo med in po delovanju pralnega stroja. To lahko pomeni odpiranje oken, ali prižiganje nape nad štedilnikom.  

• Če ste povezani v sistem javne vode, ki z uporabo klora zagotovi pitno vodo, filtracija vode v vašem domu. Poseben filter, ki ga namestite na cev, po kateri pride voda iz omrežja, bo odstranil večino klora. Prav tako bo prečistil vodo, uporabljeno v kopalnici in pralnem/pomivalnem stroju.  

• Vzemite vzorec svoje vode in jo dajte testirati. Če so rezultati pozitivni, poiščite rešitev skupaj s strokovnjakom.  

• Naj bo vaš pomivalni stroj zaprt in zapečaten vsaj še eno uro po zaključenem programu čiščenja. To bo preprečilo onesnaževanje s kontaminirano vodno paro.  

• Če imate funkcijo, ki omogoča sušenje brez suhe vročine, jo uporabite. To preprečuje aktiviranje ogrevanja tuljav v pomivalnem stroju. Te tuljave segrejejo notranjost stroja in omogočijo, da se voda s strupenimi snovmi prenese v zrak. Deaktiviranje vročega sušenja pomeni tudi varčevanje z energijo.

• Zaženite vaš pomivalni stroj šele, ko je povsem poln. Tako boste prihranili z energijo in vodo.  

• Uporabite detergent, ki ne vsebuje klora. To bo zelo zmanjšalo količino klora in drugih kemikalij v vodi, kar zmanjšuje vašo izpostavljenost strupenim snovem.  

• Poskrbite tudi, da detergent ne vsebuje fosfatov. V nasprotju s splošnim prepričanjem, je uporaba fosfatov še vedno zakonsko dovoljena. Fosfati zasedajo do kar 20% sestave detergentov. Ko so fosfati sproščeni v okolje, spodbujajo velike rasti alg v lokalnih vodah. To sproži proces evtrofikacije, posledica tega pa je primanjkovanje kisika v vodah in morjih.