Eva Dreisler iz Oddelka za ginekologijo in porodništvo na Fakulteti v Kobenhavnu je s kolegi iz Evropskega združenja za menopavzo in andropavzo v reviji Maturitas objavila nova priporočila.
Priporočila temeljijo na analizi literature in konsenzu strokovnjakov. Za oceno stanja endometrija še ni popolne diagnostične metode.
»Vedno je potrebno pacientko najprej pogledati s pomočjo spekuluma, nato pa se poslužiti palpacijskega pregleda. Na ta način se lahko izključi verjetnost ne-endometrijske ginekološke patologije,« so zapisali.
Po pregledu in jemanju citološkega brisa materničnega vratu za PAP test, je potreben še inicialen ultrazvočni pregled, ki je neinvaziven in omogoča merjenje endometrija, ter odkriva ostale patološke spremembe v obmedeničnih organih, kot sta leiomiom in tumor na jajčnikih. Zdravniki morajo vedeti, da je kakovost ultrazvočnega pregleda odvisna od izkušenj diagnostika in kakovosti uporabljene opreme.
Primarni razlog za invazivno diagnostiko je jemanje vzorcev endometrija za potrditev ali izključitev karcinoma in premaligne spremembe endometrija. Vzorce lahko dobimo z diletacijo in kiretažo, ali ambulantno biopsijo. Obe metodi sta ‘slepi’ zato lahko izpustita žarišče lezije.
Histeroskopija pa omogoča neposredno biopsijo, odkrivanje in odstranitev fokalnih lezij, vključno z endometrijskimi polipi in submukoznimi miomi znotraj maternice, miomi pa lahko otežijo preglednost. Včasih se je za poseg zahtevala hospitalizacija in postopek v splošni anesteziji, v današnjih dneh pa se postopek izvede v lokalni anasteziji, v ginekološki ambulanti.
»Za postavljanje diagnoze premalignih in malignih sprememb endometrija je potrebna histološka analiza, vendar je potrebno vzorec endometrija vzeti v različnih benignih stanjih, ki potrjujejo vzroke abnormalne uterine krvavitve, kot tudi nadziranje odgovora endometrija na zdravljenje hiperplazije brez atipije,« so še zapisali.
Povzetek: