Smo poročeni res »osli«?

Do tu vse in prav!

Vsak zdrav in mlad par po poroki prične intenzivno delati na tem, da par spremeni v družinico. Prihod novega družinskega člana je sigurno najlepše doživetje, ki si ga lahko zaželimo in ga ne moremo primerjati z ničemer drugim v življenju. Od tu naprej pa se pričnejo težave!
Normalno je, da se ti ob rojstvu otroka življenje postavi na glavo in kar nekaj časa potrebuješ, da si urnik podrediš družini in temu prilagodiš večino aktivnosti. Težave se pričnejo drugje. Predvsem dvojna merila s strani države, ki poročene pare enostavno odrežejo od kakršnekoli konkretne socialne pomoči.

Osredotočil se bom na primer nezaposlene poročene mame in neporočene »mame samohranilke«, v narekovanju zato, ker s partnerjem živita pod isto streho, v evidenci na upravni enoti pa živita ločeno življenje.

Pri poročeni ženski se vsi prejemki izračunavajo na dohodke družinskega člana. Če mož zasluži 180.000 SIT neto na mesec, je izračun za otroške doklade okoli 14.000 SIT, žena do socialne pomoči ni upravičena, v kraju kjer živi, pa izračunajo še približno 20.000 SIT stroškov vrtca na mesec.

»Mama samohranilka« je v drugem primeru v ugodnejšem in primernejšem socialnem položaju. Čeprav partner zasluži 180.000 SIT neto in ker nista poročena in ne »živita« na istem naslovu, ji pripada 22.800 SIT otroških doklad, 48.062 SIT socialne pomoči ter 14.419 SIT za vsakega otroka, ki ga je potrebno preživljati, poleg vsega naštetega pa je oproščena tudi plačila vrtca.

Če na hitro izračunamo razliko, vidimo, da v tem primeru znaša 91.700 SIT v korist »mame samohranilke«.

Kolumna ni pisana v veri, da sem proti oblikam socialnih pomoči, ki jih lahko koristi vsak posameznik, ampak želim opozoriti mlade starše, ki še niso poročeni, da temeljito pretehtajo možnosti, kaj s poroko dobijo in kaj izgubijo.

Tudi poročeni imamo možnost živeti na različnih naslovih, samo nam »ugodnosti« s strani države ne pripadajo. Ločitve v Sloveniji so nad evropskim povprečjem, vendar ni glavni razlog v naveličanosti skupnega življenja in pomanjkanju moralno-etičnih vrednot, kot rada poudarja cerkev, temveč tiči razlog tudi v tem, da nam pripadajo višje socialne premije, ki jih kot poročeni ne bi bili deležni.

Opravičujem se vsem pravim mamam samohranilkam, ki bi jih lahko kolumna užalila, zato sem v ključnih besedah uporabljal narekovaje. Iz izkušen vem, da  tudi najvišji znesek socialne pomoči ne zadošča dostojnega življenja ne njej, še manj pa otroku.

Vrnil se bom na začetek:
Smo poročeni res osli, kot se velikokrat pošalijo neporočeni pari? V tej socialno-družbeni ureditvi najbrž res.

Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi organizacij ali uredništva portala Bambino