Priporočljivo je najti dejavnost, ki bo mladostnika čimbolj razbremenila, ne pa ga še bolj obremenila. Zato ga ne silite v dejavnost, s katero naj bi zapolnil prosti čas, raje skušajte skupaj z njim poiskati kaj, kar mu bo resnično v užitek. In za karkoli se bo odločil – pri izbiri dejavnosti pazite, da otroku vsak dan ostane vsaj nekaj časa, ki ga bo porabil le zase. Izbrana “sprostitvena” dejavnost naj ne postane le še ena od številnih nadležnih in obremenjujočih obveznosti v že tako napornem vsakdanu. Mnoge od tehnik sproščanja, s katerimi se ukvarjajo odrasli, vsebujejo vaje, ki so posebej prirejene zmožnostim in potrebam otrok.
Hatha joga je na Zahodu najbolj razširjena vzhodnjaška tehnika sproščanja. Položajev, s katerimi sprostimo najprej mišice in telo, posledično pa umirimo še um, se je pod vodstvom izkušenega učitelja razmeroma lahko naučiti. Toda učitelj mora biti res dober, saj je zelo pomembno, da položaje izvajamo pravilno.V jogi za otroke so osnovni položaji (asane) predstavljene drugače, bolj zabavno, in prilagojene stopnji, ki jo otroci zmorejo izvajati brez posebnih težav. Položaji v jogi za otroke imajo najpogosteje živalska imena – tako se otrok igraje prelevi v “mačko”, “kačo”, “leva”, “psa”, “ptico”, “žirafo”, “žerjava” in tako sčasoma obvlada celoten “živalski vrt”, poleg tega pa še svoje telo in um …
Sklop vaj za otroke je sestavljen tako, da se otroci med vadbo zabavajo in hkrati razgibajo vse telo. Čeprav otroci položaje izvajajo skozi igro, jih je treba opozoriti, naj vaje izvajajo počasi in predvsem, naj prenehajo vaditi takoj, ko jih karkoli zaboli.Če jogo izvajate v šoli, je koristno, če za sodelovanje zaprosite učitelja telovadbe – na Fakulteti za šport v Ljubljani je joga že nekaj časa eden od študijskih predmetov.
Čeprav nekateri učitelji v naših šolah ob začetku ure skupaj z učenci izvajajo vaje sproščanja in pravilnega dihanja, je ob že tako prenatrpanih učnih programih in pomanjkanju izobraževanja na tem področju verjetno prezgodaj pričakovati, da bodo tovrstne izjeme kmalu postale pravilo. Toda za umirjeno in sproščeno počutje med šolsko uro ni potrebno tako veliko, kot se zdi na prvi pogled. Učitelji in učiteljice, ki se sami ukvarjajo s katero od metod sproščanja, lahko na začetku šolskega leta vodstvu šole predlagajo uvedbo meditacijskega krožka ali tečaja sprostilnih tehnik, veliko pa naredijo že s tem, da sprostitvi namenijo pet minut šolske ure.
Načeloma velja, da naj bi človek, ki druge poučuje tehnike sprostitve, te metode dobro obvladal. Pri metodah sproščanja, ki naj bi pomagale umiriti trenutno napetost, izboljšati zbranost in premagati strah, pa lahko marsikaj dobrega naredijo tudi vsi, ki se s sprostitvenimi tehnikami ukvarjajo zgolj “ljubiteljsko”.Za učenje sproščanja, ki naj učencem pomaga premagati strah ali trenutno napetost in izboljšati zbranost, ni potrebno veliko časa. Dovolj je, da se z učenci srečate enkrat na teden in jih naučite osnovnih metod. Otrokom, tudi osnovnošolcem, lahko poveste, da te metode niso nič nenavadnega (presenečeni boste, ko boste od njih izvedeli, da o tem že nekaj vedo) in da jih lahko uporabijo vsakič, ko čutijo strah, preutrujenost ali napetost.
Na otroka sprostilno deluje tudi ukvarjanje s katerokoli od športnih disciplin. Toda tudi pri tem otroka v nič ne silite. Šport je področje, kjer otroci pogosto kar naprej menjavajo interese; danes navdušeno trenirajo namizni tenis, že naslednji teden se odločijo za košarko, mesec pozneje jih bo nemogoče spraviti z nogometnega igrišča … S poskušanjem seveda ni nič narobe, zato je dobro, če ste pri iskanju najprimernejše športne panoge strpni – otrok bo prej ali slej našel tisto, ki ga resnično zanima. Če je le mogoče, mu svetujte na osnovi njegovih sposobnosti, saj bo ukvarjanje z disciplino, v kateri lahko napreduje in doseže boljše izide, dobro vplivalo tudi na njegovo samozavest in veselje do nadaljnjega ukvarjanja z izbranim športom. Če ima rad naravo, bodo zanj morda primerni tek v naravi, sprehodi po gozdu, hoja v hribe ali plezanje. Za otroke, ki so nemirni, agresivni in pogosto prihajajo v konflikte, je zelo primerno ukvarjanje s katero od borilnih veščin. Sicer pa še vedno velja, da je izbira odvisna od otrokovih želja. Od otroka ne zahtevajte preveč – še posebno, ko mu pomagate pri iskanju dejavnosti, ki naj bi ga zabavale in razbremenile obveznosti.
Ne glede na to, kaj boste počeli doma ali v šoli, vedite, da lahko tehnike pravilnega ravnanja s telesom, sproščanja in obvladovanja duha otrokom le pomagajo, ne smejo pa jih še dodatno obremeniti. Otrok naj se z opisanimi tehnikami ukvarja le, če ga resnično zanimajo, če so mu v veselje. Veliko pametneje, kot da ga prepričujete, naj poskusi s katero od tehnik, ki je, na primer, koristila nam, je, da otroku, ki vas opazuje, ko vadite asane, razložite, za kaj gre, in mu skozi igro pokažete katero od zanj primernih vaj, ki jo bo lahko izvedel brez večjih težav. Če bo to storil z zanimanjem, mu lahko pokažete še kakšno, sicer pa naj se še naprej ukvarja s stvarmi, ki so mu v veselje. Predvsem pa otroku ali mladostniku, ne glede na starost, dovolite, da o tem, kako bo preživel prosti čas, enakopravno odloča tudi sam. Če opazujete majhne otroke pri navezovanju stikov z vrstniki, na prostem in med igro, boste kaj kmalu ugotovili, da so večinoma veliko bolj sproščeni in naravni, kot smo sami, in da znajo zelo dobro poskrbeti za svojo sprostitev.
In skupni trenutki, namenjeni sprostitvi? Včasih za to ni potrebno storiti prav veliko. Sem ter tja poskusite s svojim otrokom preprosto – biti. Ne da bi razmišljali, kaj vas čaka čez eno uro ali naslednji dan, kakšne so težave v šoli ali v službi … Vsak trenutek, preživet z ljudmi, ki jih imamo radi, je dragocen. Če se znate skoncentrirati na trenutke, ko vam je lepo, če znate uživati v vsakem trenutku posebej, če opazite drobne stvari in če ljubite tisto najboljše v sebi in v najbližjih … ste dosegli stopnjo, ko se ni več treba zatekati po pomoč k sprostitvenim tehnikam, saj ste tisto, kar vam lahko ponudi ukvarjanje z njimi, že dosegli. Najlepši trenutki v življenju so tisti, ko je za srečo dovolj že preprosto zavedanje, da smo in da so v naši bližini ljudje, ki jih imamo najraje. Ko se zavedamo tega, smo običajno dovolj umirjeni, da nam ni treba razmišljati o tem, kaj storiti, da bi se sprostili. Morda je to eno od najlepših daril, ki jih lahko kot popotnico v odraslo življenje podarite svojim otrokom.
Ena od knjig, s katero si lahko pomagate, je delo Pauline Mainland Posnemajmo živali, ki je pred leti izšla tudi v slovenskem prevodu.
Pred leti je v zbirki Pedagogika za tretje tisočletje izšla knjiga Helene Bizjak z naslovom Sprostitev in ustvarjalnost v šoli. V njej so opisane številne tehnike, metode in izkušnje, s katerimi je Bizjakova med bogato šolsko prakso pomagala učencem na poti premagovanja strahu in doseganja večje sproščenosti.
Vir: Viva