Srčne bolezni kot vodeč dejavnik smrti v nosečnosti

Register, ki ga je on-line objavila revija European Heart Journal, je vzpostavljen s strani Evropskega združenja za kardiologijo in je prvi korak k zmanjševanju smrtnosti nosečnic s srčnimi obolenji.

»Bolezni srca so odgovorne za največjo umrljivost v nosečnosti, povzročajo 3 krat višjo mortaliteto kot posledico venske tromboze in 6 krat višjo kot posledico krvavitev v nosečnosti. Kljub temu, da zavest o težavi raste, pa naš čaka še precej dela. Najpomembnejše sporočilo je, da se srčnim bolnicam ponudi primerno nego, le tako bomo lahko zmanjšali zaplete in z njimi povezano umrljivost,« pravi dr. Mark Johnson iz Imperial College London.

Srčne bolnice je potrebno pravočasno napotiti h kardiologu, ki bo pravočasno predpisal potrebno terapijo in omogočal reden nadzor med nosečnostjo. Glavna težava diagnostike srčnih bolezni med nosečnostjo je v tem, da simptomi bolezni srca pogosto oponašajo simptome nosečnosti npr. utrujenost, apnea in zgaga, zato ginekologi redko pomislijo na verjetnost srčnih obolenj.

Starejšim nosečnicam, nosečnicam s prekomerno telesno težo, diabetesom in hipertenzijo, strokovnjaki priporočajo pogostejše kardiološke preglede. V kolikor ima nosečnica enega izmed omenjenih dejavnikov tveganja, obenem pa se pritožuje nad pritiskom in bolečino v prsih, kratko sapo, je potrebno razmisliti o verjetnosti srčnih obolenj in žensko napotiti na kardiološki pregled.

Register je zaživel med leti 2007 in 2011. Vanj je bilo vključenih 1.321 nosečnic iz 28-tih držav, ki jih je prizadelo eno izmed srčnih obolenj. Register so preimenovali in se imenuje European Registry on Pregnancy and Heart Disease.

66% nosečnic je imelo prirojeno srčno napako, 25% bolezen srčnih zaklopk, 7% kardiomiopatijo in 2% ishemično srčno bolezen.

Umrljivost mater je bila 1% pri srčnih bolnicah, za primerjavo: smrtnost v zdravi populaciji je bila 0,007%.

Umrljivost pa se glede na vrsto srčnih bolezni razlikuje: najslabšo napoved so imele nosečnice s kardiomiopatijo – največja stopnja zatajitve srca in ventrikularne aritmije. Poporodne krvavitve so bile pogostejše pri ženskah z boleznimi srčnih zaklopk – najverjetneje zaradi jemanja oralnih antikoagulantov.

Kot je bilo pričakovati, pa je stopnja umrljivosti odvisna od razvitosti države: države v razvoju 3,9%, razvite države 0,6%.

Smrt ploda je bila pri srčnih bolnicah petkrat višja (1,7% proti 0,35% pri zdravi populaciji), smrtnost otroka v neonatalnem obdobju pa je bila 1,5 krat višja (0,6% proti 0,4%). Poudarimo lahko, da se podatki v razvitih državah in državah v razvoju, močno razlikujejo.

Dr. Johnson poudarja, da se nekatere ženske svojih srčnih težav sploh ne zavedajo. Bolj pozorne postanejo v nosečnosti, ko simptomi postanejo veliko bolj izraziti. Npr. kardiomiopatija se ne more razviti do nosečnosti, nekatere ženske s prirojenim srčnim obolenjem in za katero vedo že od otroštva, pa se s časom izogibajo redni zdravniški kontroli.

V nekaterih državah (Indija, Egipt…) pa so ženske pod hudimi družbenimi pritiski, ki jim nalagajo obvezo do potomstva. Te ženske, kljub znani bolezni in jasnim tveganjem, v strahu, da jim bo zdravnik nosečnosti odsvetoval, zavračajo medicinsko pomoč.  

Bolezni srčnih zaklopk, kot posledica revmatske vročice, je pogostejša v državah v razvoju, v Veliki Britaniji in drugih razvitih državah pa je v glavnem omejena na priseljeno populacijo.

V prihodnjih letih pa se bo register še razširil. Baza podatkov bo omogočila natančnejše zaključke in izboljšala možnosti za to specifično skupino nosečnic, tako za njih same kot njihove potomce.