Vitamin D (sončni vitamin) je v maščobah topen vitamin. Poznamo ga v dveh oblikah, kot: D3 (holekalciferol) in D2 (ergokalciferol). V hrani je vitamina D razmeroma malo, največ ga najdemo v ribjem olju, mastnih morskih ribah (slanik, skuša) in obogateni margarini. Izpostavljenost soncu pa predstavlja njegov najbogatejši vir.
Njegova vloga v telesu je, da skupaj z drugimi hormoni vpliva na vsrkavanje kalcija in fosfatov iz tankega črevesa ter sodeluje pri ohranjanju nivoja kalcija v krvi. Uravnava tudi nalaganje in vsrkavanje kalcija ter fosforja v zobe in kosti, s tem vpliva na njihovo rast in razvoj. Prav tako ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema.
Pomanjkanje tega vitamina se lahko kaže kot rahitis, za katerega so značilne deformacije skeleta, izrastline na hrustancih, zakasnela rast in razvoj zob, slabše napredovanje ter nizka rast. Pride lahko tudi do zmanjšane moči v mišicah in bolečin, zmanjšanega mišičnega tonusa in povečane občutljivosti na infekte. Poveča se lahko tveganje za druge bolezni kot je npr. sladkorna bolezen tipa 1, kasneje v otroštvu.
Potrebno se je zavedati, da imajo dojenčki ob rojstvu omejene količine vitamina D, ki ga dobijo od mame med nosečnostjo. Po rojstvu dobijo nizke količine vitamin D preko maminega mleka (0,5 – 1,8 mikrogramov/l). Preostanek pa preko izpostavljenosti kože ultravijoličnim sončnim žarkom.
Težava z zadostno količino vitamina D se pojavi predvsem v obdobju od pozne jeseni do zgodnje spomladi, hkrati vemo, da v poletnih mesecih otrok ne smemo izpostavljati direktnemu soncu. Posebno izpostavljena skupina so temnopolti, ki imajo v koži več melanina in ta vsrka sončno sevanje, na ta način prejmejo manj vitamina D. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je pri otroku potrebno dodajati vitamin D v obliki dodatkov.
Nemška družba za pediatrijo priporoča dnevno dodajanje vitamina D v količini od 400 – 500 IE, tako pri dojenih in nedojenih dojenčkih, neodvisno od vnosa vitamina D s prehrano dojenčka in preko sonca, od konca prvega tedna do konca prvega leta starosti. Nadaljujemo lahko tudi v 2. letu starosti in sicer v zimskih mesecih. Število kapljic vedno predpiše pediater. Pri prehrani otrok z mlečnimi nadomestki in vnosu dodatka vitamina D v skladu s priporočili lahko dnevna količina znaša do 800 IE, kar ne predstavlja nobenega tveganja za zdravje. Če je bil otrok kot dojenček ustrezno preskrbljen z vitaminom D, le v zelo redkih primerih pride do rahitisa.
Monika Ošlak