Trihomonoza je spolna bolezen, ki jo povzroča mikroskopska pražival – trichomonas vaginalis. Moški okužbo zelo redko odkrijejo, pri ženskah ostane neodkritih približno 20% okužb. Trihomonoza je ena izmed najpogostejših povzročiteljic vaginitsa, oz. vaginalne infekcije.
V večini primerov trihomonoza nima vidnih simptomov, pa vendar se lahko pojavijo.
Pri ženskah:
· Vaginalni izcedek neprijetnega vonja
· Kri v urinu
· Otekle limfne žleze v dimljah
· Pogosto uriniranje, ki ga spremlja boleč ali pekoč občutek
Pri moških se simptomi sicer pojavijo zelo redko pa vendar:
· Izcedek iz sečnice
· Pogosto uriniranje, ki ga spremlja boleč in pekoč občutek
Ko se simptomi pojavijo, trajajo od tri do trideset dni.
V kolikor nimate simptomov se lahko izvede laboratorijski test vaginalne sluznice (pri moškem bris sečnice) na tihomonozo. Diagnoza se postavi na podlagi mikroskopskega pregleda.
Pri postavljanju zanesljive diagnoze pa lahko pomagate tudi sami. Ženske bodite pozorne, da vsaj 24 ur pred jemanjem vzorca vaginalne sluznice, le-te ne izpirate. Ne uporabljajte dezodorantov, ki prikrijejo neprijetne vonjave, pomembnega simptoma okužbe. Ob uporabi dezodorantov se lahko okrepi draženje vaginalne sluznice.
Nenormalne krvavitve lahko kažejo na resen zaplet. V kolikor je mogoče, obisk pri zdravniku načrtujte zunaj cikla menstrualne krvavitve. Vseh oblik vaginalne penetracije se vzdržite vsaj 24 – 48 ur pred načrtovanim zdravniškim pregledom.
Farmakološko zdravljenje trihomonoze je pri obeh spolih zelo uspešno. Zdravljenje pa ne pomeni trajne odpornosti, zato je pomembno, da se zdravita oba partnerja. Menjava spolnih partnerjev in ignoranca zdravljenja enega izmed partnerjev poveča verjetnost ponovne okužbe.
V kolikor pogosto menjate spolne partnerje, vedno uporabljajte kondom. Kondom uporabljajte tudi med zdravljenjem, izogibajte se vaginalnim izločkom, spermi in menstrualni krvi.
Trihomonoza se širi in prenaša s spolnimi odnosi. Širi se z nezaščitenimi vaginalnimi spolnimi odnosi, pri deljenju erotičnih pripomočkov, ter prenašanja tekočin iz genitalij ene na drugo osebo.
V kolikor ste okuženi o okužbi seveda obvestite svojega partnerja, partnerko. Če se le da, se med zdravljenjem vzdržite spolnih odnosov. Zdraviti se morata oba partnerja.