Tudi nemška korporacija Gruenenthal se je opravičila žrtvam talidomida

Talidomid (komercialno ime Contergan) je bilo v petdesetih letih preteklega stoletja razvito zdravilo, namenjeno preprečevanju jutranjih slabosti v nosečnosti, ki se je prodajalo v 40-tih državah po svetu. Že zelo kmalu so ga povezali s pogubnimi stranskimi učinki, ki so se zrcalili v nepravilnem razvoju in zdravju zarodka.

Okoli 10.000 otrok na svetu se je zaradi stranskih učinkov zdravila rodilo brez rok ali nog, ali z nezadostnim in nepravilnim razvojem udov – rok, dlani, stopal ali nog. Talidomid pa so povezali tudi s slepoto, gluhostjo, srčnimi težavami in prirojenimi možganskimi poškodbami.

Korporacija, ki je patentirala talidomid se je v soboto prvič po petdesetih letih opravičila žrtvam svojega izdelka. Leta 1957 so v reklami trdili, da je zdravilo varno kot kocka sladkorja.

V sporočilu za javnost so zapisali, da se opravičujejo za posledicami nezadostno raziskanega zdravila, ki je v petdesetih in šestdesetih letih preteklega stoletja številne družine pahnil na rob obupa. V oči bode neumnost, ki so jo vrinili v sporočilo in sicer, da teratogensot zdravila pred njegovo uporabo niso mogli odkriti. Britanske organizacije, ki predstavljajo žrtve, živih je še okoli pet do šest tisoč ljudi, opravičila niso sprejele in zahtevajo odškodnino.

Nick Dobrik iz britanskega združenja Talidomid pravi, da opravičilo ne more biti pogojno, ter, da morajo napako jasno priznati. »Opravičilo bi moralo biti brezpogojno. Iskreno opravičilo je tisto opravičilo, ko jasno potrjuje lastno napako. Korporacija tega ni storila in s tem resnično užalila žrtve talidomida.«

Harald Stock, direktor Gruenenthala, je za opravičilo izbral trenutek odkritja bronastega spomenika, ki simbolizira t.i. brez udov rojenega otroka talidomida.

»Opravičujemo se, ker vam petdeset let nismo namenili pozornosti, ki bi jo kot človek človeku morali. Želimo, da naš molk razumete kot šok, ki smo ga doživeli zaradi vaše usode,« je dejal na svečanosti v mestu Stolberg, v katerem je sedež podjetja.

Avstralka Wendy Rowe, katere danes petdesetletna brez rok in nog rojena hči Lynette, opravičila ne sprejme. »Naša družina ni smela pasti v šok, mi smo se z njim morali spoprijeti. Organizirali smo se in vsak dan živeli z neverjetno škodo, ki nam jo je prizadejalo Gruenenthalovo zdravilo,« je dejala.

BBC-jev novinar, ki se ukvarja z znanostjo Tom Feilden je dejal, da je pomembnejšo izhodišče to, da je bil Gruenenthal seznanjen s stranskimi učinki zdravila in bi tako lahko talidomid prej odstranil s tržišča.

Britanske žrtve zdravila, so od uvoznika že prejele odškodnino.

Tudi Greunenthal je izplačal odškodnino, vendar svoje odgovornosti ni priznal. V zgodnjih sedemdesetih letih je podjetje pristalo na stomilijonsko poravnavo v tedanjih nemških markah. Sklad v katerega so denar nakazali pa je izčrpan. Odgovorni so bili prepričani, da otroci ne bodo živeli več kot deset let. Nekateri od njih so danes petdesetletniki tako, da je sklad izčrpan. Nemška vlada se je odločila, da bo odškodnino v višini 1116 evrov na mesec, plačevala še naprej. Gruenenthal je v ta namen leta 2009 vplačal še dodatnih 50 milijonov evrov.

Številne nemške žrtve Contergana pa na slovesnost niso prišle. Odprtje spomenika smatrajo kot zavajanje javnosti.

»Dejstvo, da je Gruenenthal korporacija težka več milijard evrov, je pet tisoč evrov vreden kip, klofuta za vsako žrtev. To je poteza ljudi, ki so odgovorni za stike z javnostjo, kakšnega resnega namena z žrtvami, pa podjetje nima,« je dejala nemško združenje žrtev Contergana.

V nekaterih državah, npr. v Avstraliji, na sodišču še vedno potekajo aktivne razprave, ki od avstralskega uvoznika zdravila zahtevajo odškodnino.

V tedanji Jugoslaviji omenjenega zdravila ni bilo na voljo.