Upravljanje osebnega premoženja

Najprej plačajte sebi

 
Kdor ves prislužen denar takoj zapravi in mu ne ostane nič, ne more upravljati s svojim premoženjem, ker ga najverjetneje niti nima. Velja osnovno pravilo, da od vsake zaslužene vsote denarja takoj oddvojimo 5 do 10 % vsote. To naredimo npr. na začetku meseca, preden začnemo trošiti denar in ne na koncu, ko ugotavljamo, da smo pravzaprav vse potrošili. Teh 5 do 10 % predstavlja nedotakljiv fond, ki ga ne porabimo v nobenem primeru. Smiselno ga je vložiti v donosne finančne produkte, da lahko čez nekaj časa uresničujemo pravilo: ”naj denar dela za nas in ne mi za denar”. Pa brez izgovorov, da je denarja tako in tako premalo. Če je to res, si je potrebno poiskati vire dodatnega zaslužka.

Natančno načrtujte in vodite evidenco svojih izdatkov

Najprej oddvojite zgoraj omenjeno vsoto denarja, nato natančno načrtujte izdatke za tekoče stroške, kot so elektrika, plin, voda, telefon …, hrana, izobraževanje, oblačila, obutev, vzdrževanje avtomobila, dopust ipd. Potrebno je živeti v okviru svojih finančnih zmožnosti in dobro prevetriti pri kakšnem strošku se da njegova višina še racionalizirati. Priporočljivo je vsoto denarja za hrano načrtovati npr. tedensko. Denar oddvojimo v ločeno denarnico in ga disciplinirano namensko porabljamo. Za začetno disciplino, dokler ne dobimo rutine v trošenju denarja, je potrebno vsak izdatek zapisati. Ob koncu meseca sledi analiza, kje smo izdatke presegli ali bi bilo smotrno še kaj privarčevati. Takšen pristop k porabi denarja zahteva kar nekaj osebne discipline in časa. Rezultati pa se zagotovo obrestujejo.

»Razrežite« kreditne kartice

Plačevanje s kreditnimi karticami je zelo varljivo. Plastični denar nam navidezno omogoči, da nam je vse zaželeno dosegljivo. Nad dejansko porabo denarja se kaj hitro izgubi nadzor in porabimo veliko več kot bi smeli. Bodo Schäfer v svojem priročniku »Pot do finančne svobode« energično vztraja, da je potrebno posojilne kartice raztrgati in to zdaj, takoj!

Plačujte z gotovino in si natančno vodite npr. dvige denarja na bankomatu in novo stanje na vašem bančnem računu. Pustite le eno ali dve kartici in jo uporabite v skrajni sili. Pri potovanju v tujini je nošenje kreditnih kartic sicer tvegano, vendar nam omogočajo, da v finančni zagati »pridemo« do denarja. Nikar pa ne plačujte potovanj in dopustov s kreditnimi karticami, ker bodo računi prihajali še dolgo potem, ko boste že »zdavnaj« doma.

Najemite zgolj dobre in ne slabih kreditov

Dobri krediti so tisti, pri katerih si sposodimo sredstva za nakup dobrin, ki se jim vrednost plemeniti, npr. nepremičnine. Slabi krediti so tisti, ki jih namenimo za nakup tistega, kar z dobo odplačevanja posojila izgublja na vrednosti, npr. avto ali kratkoročna potrošniška posojila za razne dobrine ali ugodnosti. Marsikdo si bo mislil: » Pa saj avto vendar nujno potrebujem! Do njega pa je možno priti le s posojilom.« Osnova za spremembo miselnosti je preoblikovanje osebnih vrednot. V kolikor smo med tistimi, ki pritrjujejo besedam znanega slovenskega psihologa Vida Pečjaka, ki pravi,da imamo Slovenci na prvih treh mestih naslednje vrednote: 1. avto, 2. avto, 3. avto, se bo težko odpovedati posojilu za novega jeklenega konjička. Finančno pismeni ravnajo obratno. Za začetek kupijo rabljen avto, ki je poceni, saj cena rabljenim avtomobilom drastično pade. Denar, ki bi ga ob najemu posojila namenili za plačevanje bančnih anuitet naslednjih 5 let, pa vlagajo tako, da se jim denar plemeniti. Nato avto kupijo ob najidealnejšem trenutku večnih popustov kar za gotovino.

Velja, če se zadolžujete zase, se zadolžujte za majhne vsote denarja, da ne bo vaša finančna stabilnost ogrožena. Če se zadolžujete za večje vsote, poskrbite, da jih za vas odplačujejo drugi, npr. najemniki vaše nepremičnine. Kadarkoli najamete večje posojilo, poskrbite tudi za osebno življenjsko zavarovanje. V primeru, da se vam kaj zgodi, družina ne bo ječala pod težo finančnih dolgov. Poznam zakonski par, ki je že ob gradnji hiše predvidel v spodnjih stanovanjskih prostorih, prostore za oddajanje bodočim najemnikom. Danes jima najemniki »odplačujejo« stanovanjsko posojilo.

Janez Balkovec v svoji knjigi »Skrb za osebno premoženje« tako navaja, da imamo naravni standard takrat, ko plačujemo pred nakupom, umetnega pa, ko plačujemo po nakupu.

Ne zapravljajte po nepotrebnem

Sociologi ugotavljajo, da so veliki prodajni centri v Sloveniji kadarkoli dobro obiskani in ljudje veselo nakupujejo zato, ker je kultura slovenskega srednjega sloja še vedno naravnana na potrošnjo denarja in ne na njegovo vlaganje in plemenitenje. Marketinška znanost je dandanes izpiljena, mediji dodajo svoje in vse je naravnano na učinkovito praznjenje naših žepov. Kot potrošniki postavljamo ob nakupu na prvo mesto čustva. Kupujte racionalno, ne nasedajte agresivnim reklamam, statusnim simbolom prestižnih blagovnih znamk (na katerih zasledimo »Made in China«) in tistemu kar moramo imeti, ker imajo to tudi vsi drugi. Slovenski marketinški guru Aleš Lisac nas je na marketinškem seminarju presenetil s podatkom, da ljudje še leto dni po nakupu sobnega kolesa ali podobne aparature, le-to še vedno uporabljajo. Po kratkem besednem premoru je dodal:”Za obešalnik!”. Podobno je s številnimi pripomočki, ki smo jih nujno morali imeti. Če bi sešteli porabljen denar in ga dali v varčevalni sklad, bi bili silno zadovoljni z izkupičkom.

Oblikujte rezervo za slabe čase

Mitja Glavnik v » Poštenem denarnem priročniku« navaja, da velja v kapitalizmu nenapisana zakonitost, da mora človek najprej poskrbeti zase, šele nato lahko pomaga sočloveku. Vemo, da bomo morali za lastno pokojnino poskrbeti sami z ustreznimi finančnimi vlaganji. Tudi službe so negotove in s tem naša socialna varnost. Zato velja, da je potrebno imeti vsaj dve do 12 plač privarčevanih, ki jih lahko koristimo v primeru brezposelnosti.

Morda se vam zdi zapisano prezahtevno, nerealno in neuresničljivo. Verjemite, ni. Začnite po korakih. Pri naslednji plači oddvojite nedotakljiv desetodstotni znesek in že to bo obetaven začetek vaše finančne svobode. Robert T. Kiyosaki, sicer avtor uspešnice »Bogati očka, revni očka« v svoji knjigi »Upokojite se mladi in bogati« ugotavlja, da je najbolj rušilna beseda na svetu jutri. Najpogosteje jo uporabljajo revni, neuspešni, nesrečni, bolni. Pravi, da je danes beseda zmagovalcev, jutri pa poražencev.

Začnite danes!