Vaginalni porod varnejši od carskega reza

Transfuzija krvi in hospitalizacija v enoti intenzivne nege niso samo pogostejši po prvem, ampak tudi v primeru naslednjih carskih rezov, so objavili na portalu National Vital Statistics Reports.

Po prvem carskem rezu kar 90% žensk tudi v drugo rodi s pomočjo omenjenega operativnega posega, so zapisali v poročilu.

Sally C. Curtin iz Nacionalnega centra za zdravstveno statistiko v Hyattsvillu v Marylendu je analizirala podatke o materinem zdravju zabeleženem v rojstnih listih. Analiza je zajela 90% vseh rojstev (2013) v 41 ameriških zveznih državah. Avtorica je svojo pozornost usmerila v štiri povzročitelje hujših zdravstvenih zapletov: transfuzijo matere, rupturo maternice, nenačrtovano histerektomijo in hospitalizacijo v enoti za intenzivno nego.

Transfuzija je bila od vseh štirih raziskovanih vzrokov najpogostejši povzročitelj težav 280,4 : 100.000, sledi hospitalizacija v enoti intenzivne nege 154,8: 100.000, nenačrtovana histerektomija 40,7 in ruptura maternice 26,1 : 100.000.

Ženske s prvim carskim rezom so imele največjo stopnjo transfuzije (525,1 : 100.000), prav tako so bile največkrat sprejete v enoti intenzivne nege (383,1 : 100.000). Ženske s ponovnim carskim rezom pa so imele najvišjo stopnjo ruptur maternice (88,9 : 100.000) in nenačrtovanih histerektomij (143,1 : 100.000).

„Večja stopnja zapletov se pojavlja pri materah, ki so rodile s pomočjo carskega reza. Velja za ženske v vseh starostnih skupinah in ras.“

Ženske s predhodnim carskim rezom, ki so v drugo rodile vaginalno, so bile generalno izpostavljene nižjemu tveganju večini omenjenih povzročiteljev. Splošno pomanjkanje kliničnih raziskav, ki bi porod povezovale z višjo obolevnostjo pri načrtovanem carskem rezu, še posebej v primeru ruptur, je verjetno razlog, da so pri teh ženskah rupture kar sedemkrat pogostejše (459,4 : 100.000 v primerjavi s 65,6 : 100.000), pravijo raziskovalci.

„Obolevanje mater je redko, vendar predstavlja pomembno vprašanje zdravstvenega stanja matere, ki ga je težko oceniti s pomočjo anket. Primanjkuje raziskav, ki bi ocenile veljavnost rojstnih listov kot glavni vir podatkov. Upamo, da bodo omenjeni rezultati sprožili debato o načinu novih raziskav,“ je zaključila avtorica.