Čeprav se je najstnikovo življenje šele zares pričelo, sam sebe jemlje kot izredno zrelo sebo. Vedno bolj se približuje odraslosti, a ne pozabite, da potrebuje tudi vašo podporo.
Slabo pa se ne končajo tudi ljubezenske preizkušnje (sicer ne nujno). Skrhajo se tudi prijateljstva. V katerikoli situaciji se znajdete, morate pridobiti otrokovo zaupanje. V nasprotnem primeru mu ne boste zmožni pomagati in svetovati, saj vam otrok ne bo niti zaupal. A zavedajte se, da zaupnika nujno potrebuje. Zato že pred puberteto poglobite družinske vezi in mu dajte vedeti, da vam lahko pove karkoli.
Ne karajte ga. Spomnite se, kako je bilo vam. Kako ste se počutili, ko ste bili nesrečno zaljubljeni. Kako vas nihče ni razumel in kaj bi želeli, da bi vaši starši v tem trenutku storili. Ste se lahko obrnili na mamo, očeta? Ali ste bili sami? Pri obravnavanju svojih otrok izhajajte iz sebe in tako se boste bolje povezali.
Ne zaničujte njegovih čustev in trpljenja. Četudi je otrok v osnovni šoli in četudi se vedeli, da ljubezen iz sedmega razreda ne bo trajala niti do osmega, kaj šele vse življenje, ne govorite tega na glas. To bo otroka samo še bolj potrlo. Raje ga spodbudite in ne minimizirajte njegove izkušnje. Zanj se je enostavno podrl svet. Raje mu zaupajte kakšno svojo prigodo in poudarite, da se lahko obrne na vas.