Vodenje nosečnosti

Individualnost

Nosečnost, zdravje nosečnice in ploda, ter vodenje nosečnosti, se s prihodom novih tehnologij in testov, natančneje spremlja zadnjih petdeset let. Pred tem, še posebej če gledamo še dlje v zgodovino, sta bila nosečnost in porod bolj kot ne prepuščena negotovemu zaključku. Veljal je celo rek, da sta nosečnica in ploda z eno nogo v grobu, smrt nosečnice ali otroka ob porodu je veljala za povsem normalen dogodek. V razvitem svetu, kjer ženske v povprečju rodijo zgolj dvakrat, se perinatalna izguba smatra za povsem nezaželen in nesprejemljiv dogodek.

Vsaka ženska je v nosečnosti obravnavana individualno, posebna pozornost je namenjena nosečnicam s kroničnimi obolenji. V sodobnem času lahko z gotovostjo trdimo, da nosečnost, razvoj ploda, ter zdravje matere, spremljamo od samega spočetja naprej. Prav tako je sodobna medicina sposobna zadrževati kronične bolezni med samo nosečnostjo, predvsem govorimo o sladkorni bolezni, visokem krvnem tlaku, kardiovaskularnih obolenjih ali debelosti, ki so primarna obolenja in niso posledica nosečnosti.

V idealnih pogojih se spremljanje nosečnosti prične že pred samim spočetjem. Par, ki načrtuje nosečnost, lahko ustvari pogoje ‘idealnega’ zdravja. Kroničnim bolnicam se svetuje že pred samim spočetjem, po drugi strani pa bolezen omeji kolikor je to pač mogoče. V svetovanje morajo biti nujno vključene pacientke s sladkorno boleznijo, fenilketonurijo, ter ženske z različnimi boleznimi vezivnega tkiva. Seveda je potrebno obravnavati tudi pacientke, ki uživajo potencialno nevarna zdravila. Cilj svetovanja je optimizirati odmerek zdravila, morebitna zamenjava zdravila za manj toksičnega in razvoju ploda nevarnega, ali prekinitev farmakološke terapije.

Ultrazvočni pregled

Pri zdravih in neogroženih nosečnosti se prvi ultrazvočni pregled izvede do 12. tedna nosečnosti. Z merjenjem dolžine zarodka se določi predviden datum poroda, ki se lahko pri ženskah z nerednimi menstrualnimi cikli težko določi zgolj na osnovi izračuna zadnje menstruacije. Prvi ultrazvočni pregled se navadno, s posebno ultrazvočno sondo, opravi po transvaginalni poti. Vsi ultrazvočni pregledi po 14. tednu nosečnosti se izvedejo transabdominalno oz. na trebuhu s klasično ultrazvočno sondo.

Drug obvezen ultrazvočni pregled se izvede med 18. in 22. tednom nosečnosti. Ta ultrazvočni pregled je zelo natančen in zahteven, saj se preučujejo vsi organski sklopi fetusa. Istočasno se določa lega posteljice, ki v maternici prav okoli 22. tedna zavzame svoj končni položaj.

Tretji obvezen ultrazvočni pregled se izvede med 28. in 32. tednom nosečnosti. Z njim se spremlja morebiten zastoj rasti ploda, ki se najpogosteje pojavi ravno v tem obdobju nosečnosti. Pred koncem nosečnost se lahko izvede še četrti ultrazvočni pregled s katerim se preveri končna telesna teža in položaj ploda pred samim porodom.

Biokemijska analiza

Od leta 2006 se v vseh državah EU priporočata zgodnja neinvazivni biokemijski in ultrazvočni pregled s katerima se izračuna verjetnost dednih bolezni in fetalnih abnormalnosti. V sklopu zgodnje biokemijske analize se v serumu bodoče matere določa vsebnost prostega beta-horionskega gonadotropina (beta –HCG), alfafetoproteina (AFP) in pregnancy-associated plasma proteina A (PAPP-A protein). Istočasno se določajo zgodnji ultrazvočni pokazatelji dednih bolezni (debelina nuhalnega izbora, dolžina nosne kosti in pretok v venskem duktusu). V kolikor je na osnovi integriranih testov tveganje dedih bolezni nižji od 1 : 200, se priporoča invazivna metoda prenatalne diagnostike (amniocenteza in/ali biopsija horionskih resic).

Med 16. in 20. tednom nosečnosti se v namen odkrivanje dednih bolezni ali prirojenih anomalij izvede t.i. triple test (trojni test). Iz seruma matere se določijo trije hormoni (AFP, nekonjugirani estriol in humani horionski gonadotropin), ter se njihove vrednosti integrirajo v ultrazvočni pregled. V kolikor je osnova integriranih testov nižja od 1 : 250, se nosečnicam priporoča amniocenteza.