Na telesno samopodobo najstnic poleg vplivov širšega okolja pomembno prispeva tudi mnenje, ki ga imajo njihove matere o svojem lastnem telesu. Da boste kot mati lažje razumeli in se pogovorili s hčerko o njenih težavah s telesno podobo, je pomembno, da najprej izprašate sebe, kako dojemate svoje lastno telo. Odgovoriti poskušajte na naslednja vprašanja:
– Imam rada svoje telo? Sem zadovoljna s svojim telesnim videzom?
– Ali negativne občutke o svojem telesu zadržim zase, ali o njih govorim tudi z drugimi (še posebno s svojo hčerko)?
– Sem pogosto na dieti? Se moja telesna teža neprestano spreminja?
Čeprav je na zgoraj zastavljena vprašanja morda težko odgovoriti, je dobro vedeti, da mnenje, ki ga imate o svojem telesu in vaši telesni teži v veliki meri vpliva na mnenje, ki si ga bo o svojem telesu izoblikovala vaša hči.
Ozaveščanje svoje lastne telesne podobe tako pripomore k prepoznavanju sporočil, ki jih pogosto nevede kot matere prenašate na svoje hčerke. Čeprav so sporočila podana dobronamerno, imajo lahko nekatera izmed njih negativen vpliv.
Nekaj predlogov, ki so vam lahko v pomoč pri sooblikovanju zdrave telesne samopodobe vaše hčere:
Ne govorite negativno o svojem lastnem telesu. Če bo vaša hči slišala, da se pritožujete nad svojim telesnim videzom, bo z veliko verjetnostjo tudi sama razvila negativen odnos do svojega telesa. Če imate težave s prekomerno telesno težo, potem je bolje, da govorite o zdravstvenih razlogih za hujšanje in se ne osredotočate na socialne vidike telesne teže (narekovanje lepotnih trendov s strani družbe).
Ne izvajajte restriktivnih diet, s pomočjo katerih v kratkem času drastično spremenite svojo telesno težo. Edini način za pridobitev in vzdrževanje zdrave telesne teže je uravnotežena prehrana. Če boste v svojo družino vpeljali zdrave prehranjevalne navade, obstaja velika verjetnost, da bo družinski vzorec prehranjevanja prevzela tudi vaša hči.
V svoj življenjski slog vključite redno telesno aktivnost. Vsakodnevna telesna aktivnost je najboljša naložba za zdravo telo in vzdrževanje normalne telesne teže.
Izogibajte se pogovorov o telesni teži z vašo najstnico. Normalno je, da se hči v mladostniškem obdobju primerja z mamo in je z njo na tihem tudi v tekmovalnem odnosu. Hčere pogosto zanima, koliko tehtajo njihove matere ter nato to številko primerjajo s svojo težo. Dobro je, da se matere te potrebe po tekmovalnosti zavedajo, saj bodo tako v pogovoru s hčerami previdnejše glede pogovora o številu kilogramov.
Ne skrivajte svojega telesa pred hčerami. Nekateri starši nimajo težav z razkritjem svoje golote pred otroki, drugim pa je v takih situacijah zelo neprijetno. Če matere nimajo težav biti gole pred svojo hčerko, ji s tem pošljejo neverbalno sporočilo, da se svojega telesa ne sramujejo ter da so se pripravljene pogovarjati o intimnih temah brez občutkov sramu. Seveda pa ni dobro, da hči, ki v domačem okolju kljub temu ni pripravljena razkriti svojega telesa, silite, naj bo sproščena in naj se ne sramuje svoje golote. V najstniškem obdobju se njihovo telo precej spreminja, zaradi česar so za tovrstne teme še bolj občutljive.
Ne moremo zanemariti vpliva, ki ga imajo na vsa najstniška mnenja o sebi mediji in vrstniki, ki so čedalje pomembnejša referenčna skupina.
Poskušajte biti pozorni na informacije s strani medijev ali hčerkinih vrstnikov, saj so lahko dobra priložnost za pogovor o temah, ki so povezane s telesno samopodobo. S pogovori lahko pomagate hčeri, da se bo naučila ločevati med fantazijami in realnostjo.
Fantazije (npr. če se držiš diet in dovolj telovadiš, si lahko pridobiš telo manekenke, fantje imajo radi samo suha dekleta, če ne ješ in se ne oblačiš kot tvoje vrstnice, nisi kul) lahko za ranljivejše najstnice, ki doma nimajo veliko čustvene podpore, hitro postanejo realnost.
Dobro je, da svoje hčere seznanite z dejstvi, da ima že ob rojstvu vsak izmed nas drugačno telesno konstitucijo in med njimi je le določen procent ljudi, ki imajo visoko in suho postavo. Odveč ne bodo tudi teme o prijateljstvu in partnerstvu – ocenjevanje všečnosti samo po zunanji podobi ne pomeni pristnega odnosa z njenim fantom ali prijateljico.
Adolescenca je naporno obdobje tako za najstnike kot za starše. V veri, da bi starši zavarovali svoje otroke pred nevarnostmi, ki jih čakajo zunaj ali si jih povzročajo celo sami, občasno postanejo preveč moralizirajoči in polni sodb glede odločitev in vedenj svojih potomcev. Vendar s kritiziranjem ponavadi dosežemo ravno nasproten učinek od zaželenega. Torej boste tudi kot matere imele veliko večji vpliv na vedenje svojih hčera in veliko manj prepirov in hude krvi, če se boste potrudile uvesti tudi nekaj pristopov, ki omogočajo bolj podporen in emocionalno povezan odnos.
Ne kritizirajte njenih oblačil, čeprav vam niso všeč. Pomemben način izražanja samega sebe je za najstnika ravno stil njegovega oblačenja. Če boste kritične do stila oblačenja vaše hčere, bo to razumela kot osebno žalitev nje same. Če boste kdaj tudi podprle slog vaših hčera, obstaja večja verjetnost, da se bodo za priložnost, ki je vam pomembna, oblekle tudi po vaših željah.
Ne kontrolirajte vsakega grižljaja. Če bo vaša hči opazila, da jo kar naprej opazujete, koliko poje in štejete kalorije, bo začela jesti na skrivaj, kar je dober začetek za kasnejše težave s prehranjevanjem. Raje kot da kritizirate hčerine prehranjevalne navade, doma zagotovite zdravo hrano, omejite “junk food” in bodite same dober zgled zdravih prehranjevalnih navad.
Razmislite o prehranjevalnih navadah vaše družine. Preverite hrano, ki jo imate v hladilniku, spomnite se, s katerimi stvarmi ponavadi napolnite nakupovalni voziček. Kakšen je običajni jedilnik vaše družine?
Ne primerjajte vaše hčere z drugimi. Ena najbolj bolečih otroških izkušenj je, če mati primerja svojega otroka z drugimi sorojenci, bratranci in sestričnami, sošolci, prijatelji ali celo s sabo, ko je bila v njegovih letih. Prikazovanje teh primerjav bo zagotovo onemogočilo nadaljnjo komunikacijo z otrokom. Če boste uporabljali izjave kot na primer “tvoja sestra je bolj suha od tebe, pa se vseeno odreka čokoladi” ali “ko sem bila jaz v tvojih letih, sem bila veliko bolj suha” ipd., boste pri svojih hčerah naleteli na odpor, jezo, prizadetost. Čeprav imajo mame morda dober namen, da bi hčeri pomagale prepoznati njene slabe navade, način podajanja teh sporočil gotovo ni pravi. Hči se tako lahko hitro počuti nesprejeto s strani matere in zaključi, da je ljubezen s strani njene družine pogojna – radi jo imajo samo takrat, kadar se ravna po njihovih željah.
Čeprav je za večino najstnic značilno, da je ukvarjanje s svojo težo, postavo, oblačili in načinom hranjenja prehodne narave in mine, ko preidejo v naslednje razvojno obdobje zgodnje odraslosti, vseeno ni odveč vedeti, da pa so nekatere najstnice bolj rizične za kasnejši razvoj bolezni motenj hranjenja. Starši pogosto spregledajo (vede ali nevede) znake, ki lahko pomenijo začetek razvoja bolezni.
Bodite pozorni na naslednje znake:
– nenavadno hitro izgubljanje telesne teže,
– večkratno hitro menjavanje premajhne in prevelike telesne teže,
– nošenje pretirano prevelikih oblačil,
– hranjenje na skrivaj,
– neprestano govorjenje “sem predebela”,
– pretvarjanje vaše hčere, da jé,
– prekomerno hranjenje,
– zavračanje hrane dalj časa,
– kraja denarja za nakup hrane,
– izogibanje družabnim stikom, zabavam (še posebej, če bo tam veliko hrane),
– pogosto zadrževanje v kopalnici,
– pretirana telesna aktivnost,
– skrivanje hrane v sobi,
– pitje alkohola, jemanje drog, diuretikov, dietnih tablet.
Omenjeni so le nekateri izmed značilnih znakov, ki lahko peljejo do razvoja motenj hranjenja. Če opazite še druge, ki jih doslej niste bile vajene pri svojih hčerah oziroma opažate vedenja, ki se vam zdijo nenavadna, čim prej poiščite pomoč zdravnika. Opišite mu svoja opažanja, saj vam bo tako najlažje svetoval, kateri so nadaljnji koraki, ki lahko pomagajo vaši hčeri.
Adolescenca je obdobje pri katerem je enostaven razplet dogodkov malo verjeten. Polno je uporništva, prepirov, bitk, kar pa je za mladostnika neizogibno, saj si tako tlakuje pot k samostojnosti. Poleg omejitev bodite svojim najstnikom/najstnicam tudi v oporo, saj se bodo tako počutili varne in vas bodo tudi lažje prosili za pomoč, kadar jo bodo res potrebovali. In edino tako bo bitka dobljena na obeh bregovih.
Vir: Siol