V letošnjem letu se je v Sloveniji ponovno v nekoliko širši obliki pojavil virus ošpic. Zadnja večja epidemija v razvitih državah pa se je leta 1990/91 pojavila v ZDA. Prizadela je predvsem otroke ene izmed verskih skupnosti, ki je zavrnila cepljenje svojih otrok. Otroke je prizadela visoka telesna temperatura, rdečica, izpuščaji – najprej na obrazu, nato so generalizirali celotno telo, ter konjuktivitis – vnetje očesne veznice. Sedem otrok je zaradi hude oblike pljučnice, kot posledice okužbe, umrlo.
Ošpice so še vedno smrtonosni virus. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, je za posledicami okužbe z omenjenim virusom, v letu 2013 na svetu umrlo 145.700 ljudi, predvsem otrok mlajših od petih let.
Ošpice so nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus. Simptomi vključujejo visoko telesno temperaturo, konjuktivitis in kožne izpuščaje. Virus lahko povzroči hudo tudi usodno pljučnico. Povezava med pljučnico in ošpicami je zelo pogosta. Starejši okuženi otroci lahko zbolijo za encefalitisom – okužba možganov, ki v mnogih primerih povzroči hude in trajne možganske poškodbe.
Cepivo proti ošpicam vsebuje oslabljeno, živo obliko naravnega virusa. Cepivo je izdelano s postopkom imenovanim »prilagajanje celičnih kultur«. Prilagojen virus spremeni naravni virus tako, da se v telesu gostitelja obnaša povsem drugače. Naravni virusi se replicirajo veliko hitreje, tako da imunski sistem s svojim odgovorom precej zaostaja, prilagojeni virus pa se množi približno 500x manj.
Virus ošpic običajno kolonizira sluznico grla, kožo in pljuča. Že en sam naravni virus se reproducira tisočkrat, ter povzroči hudo obolenje, na drugo osebo pa se prenaša nespremenjen.
S prilagoditvijo celičnih kultur spremenimo celoten proces replikacije virusa. Naraven virus se implicira in nato razvija v celicah oplojenega jajčnega beljaka. Z vzgajanjem virusa v piščančjem embriu dosežemo, da je njegovo razmnoževanje v človeškem organizmu precej počasnejše. Spremenjen genom embrionalni celic povzroči, da se virus širi zelo počasi.
S cepljenjem modificirano obliko virusa vbrizgamo v telo. Naravni virus se razmnoži tisočkrat, modificiran manj kot dvajsetkrat, zato ima imunski sistem čas da vzpostavi in razvije ustrezna protitelesa. Novejša cepiva zagotavljajo vseživljenjsko zaščito.
Najpogostejši stranski učinek cepiva proti ošpicam je nekoliko povišana telesna temperatura. V poročilih o cepljenju najdemo tudi zelo redke primere visoke telesne temperature, ki je trajala več kot pet dni. Otroci, pri katerih se je pojavil omenjen stranski učinek, v prihodnosti še vedno lahko prejmejo drug odmerek cepiva. Morebitni pojav izpuščajev ni nalezljiv.
Nekoč so verjeli, da otroci, ki so alergični na jajčni beljak, ne smejo prejeti cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. To ne drži. Raziskave so pokazale, da je cepljenje otrok s hudimi alergijami na jajčni beljak povsem varno.
V redkih primerih cepivo povzroči tudi kratkotrajen padec vsebnosti trombocitov v krvnem obtoku. Trombociti so sicer celice, ki pomagajo pri strjevanju krvi. Reakcija, ki do zdaj še ni bila usodna, se pojavi z incidenco 1 : 24.000.
Drugi odmerek cepiva se prejema nekje od leta 1991. Za drug odmerek so krive epidemije v poznih osemdesetih in začetku devetdesetih let preteklega stoletja. Večina okuženih je bilo mladostnikov in mlajših odraslih. Raziskava je pokazala, da se pri velikem številu ljudi ni razvila ustrezna imunost. Glavni razlog drugega odmerka tiči v boljši imunizaciji.
Drug razlog je, da ob prvem odmerku imunost razvije okoli 95% otrok, po drugem več kot 99%. Imunizacija teh dodatnih 4% je pomembna zaščita pred epidemijami nalezljivih bolezni med katere spadajo tudi ošpice.
Dodatno cepljenje se priporoča vsem, ki niso prejeli dveh odmerkov cepiva in še niso prebolel ošpic.
Da! Cepivo proti ošpicam nima resnih negativnih stranskih učinkov, sicer primarno zdravih otrok.
Mumps je virusna bolezen za katero je značilno akutno vnetje obušesne žleze slinavke, lahko pa povzroči tudi vnetja drugih žlez slinavk. Vnetje traja približno sedem do deset dni, vse okužbe pa le ne minejo brez zapletov. Pred iznajdbo cepiva in organiziranega cepljenja je bil mumps najpogostejši povzročitelj meningitisa – vnetje možganov in hrbtenjače. Najpogostejši zaplet povezan z mumpsom izzvanim meningitisom je bila trajna gluhost.
Mumps lahko povzroči vnetje mod oz. bolezen imenovano orhitis. Orhitis lahko povzroči moško neplodnost. Mumps med nosečnostjo pa negativno vpliva na razvoj ploda, povzroči lahko celo intrauterino smrt.
Cepivo je podobno cepivu proti ošpicam, le da namesto virusa ošpic modificiramo virus mumpsa.
Naravni virus mumpsa se razvija v žlezah slinavk. Repliakcija in razmnoževanje naravnega virusa je enako kot pri ošpicah. Občasno se razvije v hudo bolezen, ter se nespremenjen prenaša na drugo osebo.
Prilagoditev celične kulture pa je potekala nekoliko drugače kot pri ošpicah. Naravni virus mumpsa so izolirali iz okužene deklice Jeryl Lynn Hilleman. Jeryl Lynn je bila hči Maurice Hilleman, znanstvenice, ki je delala v raziskovalnem laboratoriju podjetja Merck, Sharpe & Dohme. Celoten postopek izdelave in delovanje cepiva je enak izdelavi cepiva proti ošpicam.
Na lokalnem območju cepljenja se lahko pojavi bolečina, ki jo spremlja nekoliko povišana telesna temperatura.
Nekoč so verjeli, da otroci, ki so alergični na jajčni beljak, ne smejo prejeti cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. To ne drži. Raziskave so pokazale, da je cepljenje otrok s hudimi alergijami na jajčni beljak povsem varno.
Virus mumpsa lahko potencialno poškoduje možgane, ter povzroči trajno okvaro sluha. Cepivo nima resnih negativnih stranskih učinkov, zato koristi odtehtajo morebitna tveganja.
Rdečke povzroča virus imenovan rubela. Simptomi: blagi ošpicam podobni izpuščaji, otekanje bezgavk za ušesi, kratkotrajno otekanje malih sklepov in rahlo zvišana telesna temperatura. Otroci se po okužbi vedno popolnoma opomorejo.
Izhod okužbe z rdečkami pri nosečnicah pa je lahko usoden. Pred cepljenjem ,se je ogromno otrok okuženih nosečnic, rodilo s prirojenimi okvarami. Številke so dovolj zgovorne: 85 od 100 otrok, v prvih treh mesecih nosečnosti okuženih žensk, so prizadele prirojene anomalije: slepota, gluhost, srčne okvare in mentalna retardacija.
Delovanje cepiva je podobno delovanju cepiva proti ošpicam in mumpsu, vendar modifikacija ne poteka v oplojenem jajčnem beljaku. Virus rdečk se naravno razmnožuje na sluznici grla, koži, srcu, mišicah in pljučih. Etiologija in prenos okužbe je enak zgoraj omenjenim.
Virus rdečk se modificira iz fibroblastnih celic za posledicami okužbe z rdečkami ustvarjenega in splavljenega človeškega zarodka (Anglija 1960). Te iste embrionalne celice še naprej rastejo in se še danes uporabljajo za izdelavo cepiva proti rdečkam. Fibroblastne celice so celice, ki so potrebne za gradnjo vezivnih tkiv in kože.
Etiologija razvoja in reprodukcije modificiranega virusa, kljub nekoliko drugačnemu postopku, je enaka kot pri ošpicah in mumpsu. Cepivo omogoča vseživljenjsko imunost.
Cepite svoje deklice in s tem zaščitite svoje vnuke. Cepljenje fantov pa preprečuje širjenje okužb v skupnosti.
Bolečina na lokalnem področju vbrizga in blago povišana telesna temperatura. Lahko se pojavijo izpuščaji, ki pa niso nalezljivi. Okužba lahko povzroči artritis (otekanje in bolečine v sklepih). Artritis je kratkotrajen in ne povzroča trajnih posledic.
Cepivo proti rdečkam ne povzroča resnih negativnih stranskih učinkov primarno zdravih otrok, zato koristi cepiva odtehtajo morebitna tveganja.
MMR cepivo, kot vsako zdravilo, lahko v nekaterih primerih povzroči resne težave, kot npr. nekatere hude alergijske reakcije. Tveganje za resne zdravstvene zaplete ali celo smrt je zelo nizko.
Samo cepivo je bolj varno kot prebolevanje okužb z ošpicam, mumpsom ali rdečkami (še posebej v nosečnosti). Večina cepljenih otrok nima resnih negativnih stranskih učinkov.
Blagi negativni stranski učinki:
Težave se ponavadi pojavijo 7 – 12 dan po prejetem odmerku. Redkeje po drugem odmerku.
Zmerni negativni stranski učinki:
Hudi negativni stranski učinki
Opombe:
Informacije so namenjene splošni informiranosti in ne nadomeščajo zdravnika ali druge usposobljene osebe. Dejstva v članku temeljijo na znanstvenih dokazih in niso plod neposrednega komercialnega vpliva.