Vreščanje – zahteve naših malčkov

Ob vreščanju otroci velikokrat postavljajo zahteve, kot  so » HOČEM«, »NOČEM«, »DAJ MI«, »PUSTI MI«. Otrok na ta način preverja svojo na novo odkrito individualnost in ugotavlja, da se boste prav vi slej ko prej uklonili zahtevam, ki jih postavlja.

Starejši malčki, vreščijo več, kot mlajši, saj se znajo veliko bolje izraziti, ko uveljavljajo svojo samostojnost. Takšno vreščanje navadno doseže vrhunec pri štirih ali petih letih.

Če boste dosegli, da malček spozna, da se mu vsega pač ne more dopustiti, se bo grde navade odvadil še pred petim letom.
 

Kaj lahko storim?

• Dajte malčku malce več prostora, da bo lahko odrasel.

• Izogibajte se prepirom zaradi tistega, kar v resnici sploh ni pomembno.

• Skušajte ugotoviti, kaj sproži izbruhe togote.

Ni namreč nujno, da si otrok česa želi. Lahko je le utrujen, lačen ali zdolgočasen.
Če boste vedeli, kaj ga raztogoti, se boste lahko ustrezno odzvali. »Hočem«, je navadno znak, da malček želi vašo pozornost, zato bo zadoščalo, da ga objamete, pohvalite ali se nekaj minut igrate skupaj z njim.

• Skušajte otroka premotiti in speljati pozornost na kaj drugega.

• Če nič od naštetega ne deluje, ga skušajte ignorirati.

Vreščanje je včasih nemogoče preslišati, zato takrat stvari uidejo izpod nadzora. Bolj kot otrok kriči, bolj vas jezi, dokler vam nazadnje ne poide potrpljenje. V tem primeru je bolje, da se odločite za predah in otroka umaknete s prizorišča. Npr. sedeti mora na svoji postelji, dokler se ne pomiri. Tako se boste tudi vi umirili in razmislili o nastali situaciji.

• Pomagajte mu razumeti.

Otrok se morda sploh ne zaveda svojega vreščanja. Pokažite mu kaj počne in ga posnemajte, pri tem pa močno pretiravajte. Razložite mu, kako vas njegovo vreščanje vznemirja in da mu lahko pomagate, da tega ne bo več počel. Predlagajte mu, da si boste ob vsakem vreščanju pokrili ušesa in se spačili. Če ne bo prenehal, se ne  boste zmenili zanj dokler ne bo pričel normalno govoriti.

• Pohvalite ga.

Pohvalite ga kadarkoli vas prosi z normalnim glasom in ne vrešči. Povejte mu, kako lepo ga je slišati, ko tako govori.

• Če le morate, mu ustrezite.

Če si otrok zaželi piškot, vi pa ne marate, da je piškote med obedi, mu dovolite pol piškota. Tako bo lažje razumel sporočilo, da bo lažje prejel želeno stvar, če bo lepo prosil.

Vir: Alison Mackonochie, Izbruhi togote in druge oblike otroškega vedenja