Novelo zakona o vrtcih je v proceduro vložila Stranka mladih Slovenije v imenu 5.000 volivcev. V stranki namreč menijo, da se med najmlajšimi otroki izvaja diferenciacija zaradi visokih cen vrtcev in plačljivosti sploh. To se jim zdi nedopustno, zato so predlagali uvedbo brezplačnih vrtcev. Poslanci sicer ideji niso nasprotovali, se jim je pa zdela utopična. Če bi namreč breme predšolskega varstva v celoti prevzela država, bi morala leta 2008 za to nameniti okroglih 25 milijard tolarjev.
Koalicijski poslanci so obravnavani predlog s finančnega vidika označili kot neustrezen, so pa priznali, da so cene vrtcev previsoke in da bi kazalo razmisliti o spremembah v sistemu. Nadaljnji parlamentarni postopek bi opozicija podprla, vendar so bili poslanci mnenja, da bi bili treba predlog še dograditi.
Tudi strokovnjaki opozarjajo, da je ideja o brezplačnih vrtcih neuresničljiva, večina staršev pa je že oproščena določenega dela plačila vrtca glede na mesečni brutodohodek na člana in premoženje.
Plačilo staršem določi občina, ki je ustanovitelj vrtca, na podlagi njihovih dohodkov in premoženja družine kot odstotek cene programa, v katerega je otrok vključen. Vrtec ceno za program, ki ga izvaja, izračuna na podlagi ugotovljenih stroškov vzgoje, varstva in prehrane v vrtcu.
Starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč, so plačila vrtca oproščeni, družine, ki imajo v vrtec vključenega še enega otroka, pa za starejše otroke plačujejo za en plačilni razred nižjo ceno.
Lestvica ima 8 plačilnih razredov, najnižje je plačilo 1. plačilnega razreda, in sicer 10 odstotkov cene programa, najvišje pa je plačilo iz 8. plačilnega razreda, ki pomeni 80 odstotkov cene programa. Razliko med plačilom staršev in ceno programa pa zagotavlja občina iz javnih sredstev.