Vse o alergijah!

Alergije so tiste nevšečnosti, ki jih povezujemo predvsem s pomladnim časom in cvetenjem dreves ter trav in za katere stroka ugotavlja, da se njihova pojavnost povečuje – posebej v razvitem svetu. Težave, s katerimi naj bi se srečeval že vsak četrti odrasel⁶, so bile pod pojmom alergije (izraz izvira iz grščine in pomeni “reagirati drugače”) prvič opredeljene leta 1906 s strani dunajskih pediatrov Clemensa von Pirqueta in Béle Schick.

Zaradi odzivov posameznih pacientov na prejem heterolognega seruma in cepiva proti črnim kozam sta pričela opazovati t.i. škodljiv odziv imunskega sistema, na temelju česar sta utrdila prepričanje, da reakcijo povzroča sprememba samega imunskega sistema.

Kasneje se je izkazalo, da ima bolezen več mehanizmov, pri čemer je skupno vsem njim neobičajna reakcija imunskega sistema. Philip George Houthem Gell in Robin Coombs sta zato leta 1963 uvedla nov način razvrščanja preobčutljivostnih reakcij – gre za razrede od I do IV, v okviru katerega za alergije veljajo le reakcije prvega razreda.

Mednarodna študija ISAAC je namreč pokazala, da so tako alergije kot astma manj pogoste v deželah v razvoju, kar specialistka pediatrije, alergologinja iz Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, prim. Vesna Glavnik, dr. med, pojasnjuje s tem, da naj bi »poleg dednih dejavnikov razlog za to razliko bil moderen, zahodni način življenja. Vzrok so spremembe v domačem okolju, kot so pretirani higienski ukrepi, kajenje, centralno ogrevanje, klimatske naprave, večje obremenitve z alergeni, s pršicami, plesnijo, z živalskimi odpadlimi celicami kože,« pa tudi drugimi snovmi, medtem ko za pomembnejše dejavnike, zaradi katerih pojav alergij narašča, prav tako veljajo »spremembe v zunanjem svetu – onesnaževanje in izpušni plini avtomobilov.« ¹

Alergije: sodobna epidemija razvitega sveta

Kadar se telo pretirano odzove na določeno snov, pravimo, da osebo pestijo alergije. Gre za motnjo imunskega sistema, za katero so značilne neobičajne reakcije na (vsakršen) stik s škodljivimi ali kot tako prepoznanimi snovi.

Običajno telo ob stiku s tujimi delci tvori protitelesa IgE (imunoglobulini E), katerih naloga je “spomniti” organizem nanje in ob kasnejših stikih z njimi sprostiti histamin, ki pošlje signal za eliminacijo napadalcev.

Pri osebah, ki jih pestijo alergije, pa je ta proces moten, zaradi česar prihaja do neustrezne in/ali pretirane reakcije, ki se kaže v obliki lokalnih ali sistemskih vnetij:

• nos ǀ otekanje nosne sluznice, kihanje -> alergijski rinitis
• oči ǀ srbenje, rdečica -> alergijski konjunktivitis
• koža ǀ ekcem, urtikarija -> alergijski dermatitis

Ne glede na prizadeto področje sistemski alergični odziv (anafilaksija oziroma tudi anafilaksa) povzroči kožne reakcije, hipotenzijo in bronhokonstrikcijo različne stopnje, vključno z anafilaktičnim šokom, ki lahko pripelje do kome, v najhujših slučajih celo smrti.⁷

Med najpogostejše simptome alergij sodijo kihanje, srbečica (denimo nosu), izcedek iz nosu, otekanje v predelu obraza, dihalne težave in kožni izpuščaji.

Zanimivo je, da telo zelo pogosto reagira na beljakovine, prepoznane kot tujek, na srečo pa se zelo redko prigodi, da kot tujek prepozna lastne beljakovine. V kolikor do tega vendarle pride, pa temu procesu pravimo avtoimuna bolezen.

Alergije, ki se pojavljajo tako v otroštvu kot odrasli dobi delimo na:

→ SEZONSKE Med možne vzroke sezonskih alergij sodijo pelod dreves (pomlad), trave (poletje) in pleveli(konec poletja, zgodnja jesen).

→ CELOLETNE Pogojene so s pojavnostjo hišnih pršic, dlake mačk in psov, posameznimi tipi  hrane ter škodljivimi snovmi doma in na delovnem mestu.

Alergije povezujemo z zunanjim in notranjim okoljem. Kot del zunanjega okolja obravnavamo kemikalije, živali, rastline in živila, kot del notranjega pa plesen, pršice ter alergene, prisotne v slini, urinu in dlaki hišnih ljubljenčkov.

Alergije pri otrocih

Alergije, prisotne pri otrocih, so zelo pogosto povezane z dednostjo in se prenašajo iz roda v rod.

Zadnja desetletja njihova pojavnost narašča, za kar gre vzroke iskati v bivanju v urbanem okolju, uživanju industrijsko predelane hrane, redkejšemu preživljanju časa v naravi oziroma na prostem in nezadostni telesni aktivnosti.

Med najpogostejše oblike alergij sodijo:

• alergije na žitarice in oreščke (predvsem arašide),
• alergije na jajca,
• alergije na kravje mleko (v njem prisotne beljakovine) in
• alergije na pšenico.

Večina alergij prehranske narave (85 %) sčasoma, okoli petega ali šestega leta starosti, izzveni, čeprav te lahko ostanejo prisotne tudi vse življenje. ²

Tina Vesel, dr. med., specialistka pediatrije, delujoča na Službi za alergologijo, klinično imunologijo in revmatologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani potrjuje, da »nekatere alergije otroci prerastejo. Obstajajo dobre možnosti, da prerastejo alergijo na kravje mleko, tudi na jajca, veliko manjša možnost pa je, da prerastejo alergijo na arašide, medtem ko se je ob znani alergiji na inhalacijske alergene treba tem izogibati celo življenje.« Dihalne težave se torej zavlečejo v šolska leta ali še dlje, zaradi česar se otroci posledično spopadajo z očesnimi težavami (otekle veke), kihanjem, stalnim izcedkom iz nosu in srbečico nosa. ³

V izogib razvoja alergije pri otrocih se kot preventivno delovanje priporoča dojenje otroka do šestega meseca starosti, a se mora doječa mati odreči uživanju kravjega mleka in jajc ter se tudi sicer izogibati škodljivim snovem v hrani in okolici.

Posebno pozornost velja prav tako nameniti hišnim ljubljenčkom, ki so pogosti povzročitelji alergijskih reakcij, potrebno je biti pozoren tudi na pršice in se izogibati vsakršnemu stiku z nikotinom.

Tipi alergij

Alergije povzročajo različne snovi, med najpogostejše alergene pa poleg v tem članku že naštetih sodijo cvetni prah, breza, zdravila (posebej penicilin in lokalni anestetiki), lešniki, sezam, morski sadeži, mleko in mlečni izdelki, soja, pršice, lasje, čebelji piki ter drugi.

Poleg alergij na živila, ki jih podrobneje predstavljamo v nadaljevanju, alergije delimo na:

1. Seneni nahod. Najbolj razširjena oblika alergije se razvije kot posledica stika z delci, prisotnimi v zraku, ki v telo vstopijo skozi nos, grlo, sinuse ali oči. Praviloma gre za cvetni prah (pelod), prisoten v lokalnem okolju, ki ga telo prepozna kot tujek, zaradi česar z namenom sprostitve histamina proizvede protitelesa. Kot simptomi se pojavljajo srbeče oči, kihanje, kašljanje, vnetje in izcedek iz nosu.
2. Astma. Vnetno motnjo dihalnih poti sprožijo hladen zrak, dim, alergeni, prisotni v zraku, in prehlad. Značilno zanjo je, da se zaradi goste sluzi in zatekanja dihalnih poti zrak težje premika, kar je vzrok za sopenje, kašelj, oteženo dihanje ter tiščanje v prsih – problematičen pa je predvsem izdih.
3. Ekcem ali atopični dermatitis ne sodi med običajne alergije. Razlogi zanj niso znani, a k nastanku zagotovo v veliki meri pripomorejo stres, slabe prehranjevalne navade, genska nagnjenost in oslabljen imunski sistem. Ekcem se izrazi predvsem na na koži, ki je rdeča, razdražena, občasno posejana z majhnimi, s tekočino napolnjenimi kožnimi tvorbami.

Organizem je najbolj občutljiv spomladi, se pa najvišja vsebnost cvetnega prahu in drugih delcev v zraku nekoliko razlikuje od regije do regije.

Na seneni nahod, kakor imenujemo tudi sočasno vnetje nosne sluznice in oči, ima najmočnejši vpliv cvetenje vetrocvetk (rastline, ki se oprašujejo s pelodi), za katere velja, da so prisotne predvsem spomladi (cipresovke, bor, oljke), lahko pa tudi že januarja (leska, jesen, jelša) oziroma poleti (pleveli, trpotec, navadni pelin, pelinolistna ambrozija) in celo jeseni (plesni).

V tem času se je gibanju na prostem, toliko bolj v vetrovnem vremenu, najbolje izogibati.

Alergije na živila

Alergijo lahko povzroči prav vsako živilo. Najpogostejši povzročitelji alergij so mlečni izdelki, orehi, ribe, raki, gobe, čokolada, konzervansi, barva za živila in določene vrste sadja ter zelenjave.

V tem primeru se neprebavljeni delci hrane prerinejo skozi vrzeli črevesne stene, k čemur veliko pripomore mikroflora v sluznici prebavnega trakta, še posebej če je le-ta v neravnovesju.

Posledice intolerance na določeno živilo so različne in se kažejo na koži, sluznici, dihalnih in prebavnih poteh v obliki nahoda, kašlja, otečenih ustnic ter ustne sluznice, bolečin v trebuhu, kolik, driske, napenjanja.

Poznamo tri tipe alergijskih reakcij:

• takojšnje reakcije, pri katerih simptomi nastopijo zelo hitro po stiku z alergenom,
• reakcije z zamikom, kjer se težave pojavijo od 4 do 8 ur po zaužitji živila, ki povzroča alergije, in
• pozne reakcije, zaradi katerih simptomi alergij nastopijo tudi 72 ur po zaužitju alergena, kar iskanje tega precej oteži.

Zdravljenje alergij na živila je usmerjeno predvsem k izogibanju alergenom, v kolikor to ni mogoče, pa se priporoča desenzibilizacija, ki pa žal ni vedno uspešna.

Izboljšanje senzibilizacije pomeni, da se skuša s pomočjo zdravil zvišati toleranco telesa na snovi, ki povzročajo alergije. V primeru neuspeha se uporabljajo zdravila, ki lajšajo simptome, ne odpravljajo pa vzrokov.

Diagnostika in zdravljenje

Kot smo že omenili, neustrezno ali pretirano reakcijo telesa na določeno snov povzročajo protitelesa IgE, prisotna v vsakem organizmu. ⁸

A visoka raven teh v krvi kaže na prisotnost alergij, kar je poleg krvnega testa mogoče potrditi s pomočjo različnih preiskav:

1. Prick Test. Tekom preiskave oseba, pri kateri obstaja sum na alergije, pride v stik z minimalnimi količinami različnih alergenov, praviloma na podlahti, kjer jo zbodejo s posebno iglo. Na mestu alergena se pojavijo rdečica, oteklina in srbečica, v kolikor alergija obstaja.
2. RAST (Radio Allergo Sorbent Test). Test prisotnost IgE išče neposredno v krvnem vzorcu.
3. Test z obliži. Test se uporablja za diagnosticiranje alergijskega kontaktnega dermatitisa in poteka tako, da se osebi, ki naj bi se soočala s tovrstnimi alergijami, na hrbet med lopatice za nekaj dni nalepil obliž z alergeni. Če so alergije prisotne, se pod obližem pojavijo simptomi, podobni tistim, ki jih spodbudi Prick Test.

Ustrezna diagnoza alergij je pomembna tako za zdravljenje kot prilagoditev življenjskega sloga. V primeru prehranske alergije se je alergenom najbolje izogibati, predvsem pa se odreči predelani hrani, če gre za znane škodljive snovi, vezane na tekstil, je potrebno posebno pozornost nameniti, iz kakšnih materialov so izdelana oblačila (vključno s tem, na kakšen način so materiali obdelani), pri cvetnem prahu pa se takrat, ko je vsebnost tega v zraku najvišja, zadrževati v zaprtih prostorih.

Dr. Glavnik poudari, da za temeljni princip zdravljenja vedno znova velja pravilo, da »alergik naj ne pride v stik z alergenom, ki mu škodi.« V alergološki ambulanti zato opravijo potrebne preiskave in se z bolnikom tudi pogovorijo. Tako »potrdimo alergen oziroma alergene, ki povzročajo alergijo pri bolniku, damo priporočila za izogibanje alergenu, ki bolniku škodi, in navodila za ukrepanje ob pojavu alergije.« Doda še, da se blage in zmerne alergije zdravi z zdravili, ki lajšajo simptome, medtem ko »alergijske reakcije, ki ogrožajo bolnikovo življenje, zdravimo z adrenalinom, ki ga imajo bolniki v obliki samoinjektorskega adrenalina stalno pri sebi.« ¹

Med najpogosteje uporabljene aktivne snovi v antialergijskih zdravilih sodijo antihistaminiki, adrenalin, glukokortikoidi, stabilizatorji mastocitov , p2-agonisti, antagonisti in teofilin.⁹

Raziskave potrjujejo, da alergijske reakcije umirjajo tudi posamezni vitamini in minerali.¹⁰

Poleg vsega za najboljši nasvet proti alergijam (ali za umirjanje alergijskih reakcij) velja pitje čim večjih količin vode.

Alergije je prav zaradi vseh naštetih težav smiselno jemati skrajno resno in ob nastopu prvih simptomov izvesti testiranja, rezultatih katerih so osnova za oblikovanje jedilnika oziroma načrtovanje dejavnosti. Vsekakor se glede alergij, v kolikor nanje sumite, posvetujte z osebnim zdravnikom, farmacevtom ali strokovnjakom spletne lekarne Moja lekarna.

Vsebinska zasnova in podajanje nekaterih dejstev: Tanja Lukanc, mag.farm

1. ABCzdravja – Alergije na pohodu (20.1.2023). Dostopno na: https://www.abczdravja.si/alergije-in-imunologija/alergije-na-pohodu/
2. Glavnik V., Kuhar M., Porenta-Bešič V., Accetto M. 1994. Alergija za hrano. V: Izbrana poglavja iz pediatrije. Kržišnik C. (ur.). Ljubljana, Medicinska fakultete fakulteta univerze v Ljubljani: 57–62
3. ABCzdravje – Alergija, bolezen z mnogimi obrazi (22.1.2023). Dostopno na: https://www.abczdravja.si/alergije-in-imunologija/alergija-bolezen-z-mnogimi-obrazi/
4. The American Academy of Allergy, Asthma & Immunology – Allergies (23.1.2023). Dostopno na: https://www.aaaai.org/conditions-treatments/allergies
5. KidsHealth – Kids and Allergies (23.1.2023). Dostopno na: https://kidshealth.org/en/parents/allergy.html
6. WebMD – Allergy Statistics and Facts (24.1.2023). Dostopno na: https://www.webmd.com/allergies/allergy-statistics
7. McLendon K, Sternard BT. Anaphylaxis. [Updated 2022 May 15]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK482124/
8. Vizita.si – Kaj vpliva na razvoj alergij? (24.1.2023). Dostopno na: https://vizita.si/zdravje/kaj-vpliva-na-razvoj-alergij.html
9. Gell P. G. H. and R. R. A. Coombs. 1963. Clinical Aspects of Immunology. Philadelphia: Davis.
10. Mazzocchi A, Venter C, Maslin K, Agostoni C. The Role of Nutritional Aspects in Food Allergy: Prevention and Management. Nutrients. 2017 Aug 9;9(8):850. doi: 10.3390/nu9080850. PMID: 28792480; PMCID: PMC5579643.