Vse o porodu v vodi

Vsako raziskovanje ima svojo mejo, porod v vodi ni nikakršna izjema. Ženske, ki se odločijo za porod v vodi so dovolj motivirane za naraven porod, porod brez medicinskih intervencij in farmakoloških protibolečinskih metod. Otročnice so pod stalno kontrolo babice, ki spremlja porod in jim nudi psihološko oporo. Niti v enem trenutku ne ostanete same brez podpore. Mnoge raziskave so dokazale močan vpliv stalne ženske podpore pri skrajšanju porodnih krčev in zmanjšani potrebi po anestetikih.

Koliko »let« šteje porod v vodi?

V današnjem času razmišljanje o porodu v vodi asociira na nekaj posebnega, nekaj novega, vendar temu ni tako. Antropologinja Sheila Kitzinger pravi, da so ženske različnih plemen v različnih kotičkih sveta pogosto rojevale v vodi in se sproščale v njenih blagodejnih učinkih že stoletja pred »modernim« odkritjem poroda v porodnem bazenu. Na Pacifiških Otokih, Novi Zelandiji, v Turčiji in v nekaterih predelih severne Afrike se ženske v času porodnih popadkov tradicionalno potapljajo v vodo, ali rojevajo v bližini nje. Na ta način se lažje sprostijo in otroku olajšajo pot na svet. Nikjer ni napisano, da so ženske iz primitivnejših plemen rojevale izključno v vodi.

Prvi porod v vodi v Evropi, za katerega lahko to zagotovo trdimo, se je zgodil leta 1803 v Franciji. Pri otročnici so bili popadki tako dolgi in boleči, da so ji omogočili roditi v kadi s toplo vodo. Leta 1970 so se nekatere babice in zdravniki iz Francije, ter Rusije poigravali z mislijo, kako narediti otroku porod čim lažji in prijaznejši, ter porod, ki bi porodnicam povzročal čim manj bolečin. Zaskrbljeni so bili nad dejstvom, da so razvite države porod razvile do te mere, da je vse bolj postajal travmatična izkušnja za novorojenčka. Nekateri zdravniki, vključno s francoskim porodničarjem Fredericom Leboyerjem so menili, da lahko travma ob porodu otroka zaznamuje za celo življenje.

V začetku 60-tih let je ruski porodničar Igor Charkowsky spremljal ženske, ki so se odločile roditi v vodi. Odkril je, da so otroci, ki so se po nekaj tednih ponovno srečali z vodo, fizično in psihično razvijali dvakrat hitreje od ostalih.

V 80-tih in 90-tih se je zanimanje za porod v vodi povečalo tudi v Evropi in Kanadi. Babice so zaradi odgovornosti dvomile v svojo pomoč, vendar jih je asistiranje porodov, ki so bili tako naravni in sproščeni še dodatno motiviralo in navduševalo.

Smrtnost novorojencev rojenih v vodi

21. avgusta 1999 se je v zgodovini porodov v vodi zgodil pomemben mejnik. Ta dan je revija British Medical Journal izdala izčrpno raziskavo o smrtnosti novorojenčkov rojenih v vodi. Raziskava je zajela med leti 1994 in 1996 v vodi rojenih  4.302 novorojenčkov. Od skupnega števila je bilo zgolj pet smrtnih primerov, se pravi 1,2 na 1000 otrok. V veliki Britaniji velja številka za zelo nizko pri tveganju smrti ob porodu. Poleg tega niti ena smrt od petih, ni nastala kot posledica poroda v vodi. Smrt enega dojenčka je bila diagnosticirana še pred tem ko je nosečnica stopila v porodni bazen, drugi otrok je umrl zaradi prikrivanja nosečnosti in samostojnega neasistiranega poroda na domu, brez predhodne prenatalne nege. Tretji dojenček je zaradi infekcije povzročene s herpesom umrl tri dni po porodu. Četrto smrt je takoj po induciranemu (sproženemu) porodu povzročila intrakranijalna krvavitev. Zadnja smrt, ki je nastopila osem ur po porodu, se je zgodila zaradi hipoplastičnih pljuč, kar se je naknadno odkrilo šele z avtopsijo. Kot zanimivost naj povem, da je bilo na intenzivno nego sprejeto 34, ali 8,4/1000 novorojenčkov, vendar samo dva, ki sta ob porodu vdihnila vodo.

Zaradi enega primera policitemije pri novorojenčku je bila raziskava, ki je zajela več kot 4.000 porodov v vodi, paradoksalno ignorirana s strani javnega informiranja, s strani zdravniških kritikov, ter prav tako tudi s strani organizacije za naravni porod. Kljub temu je ta raziskava postavila zgodovinski temelj nadaljnji uporabi porodnega vodnega bazena. Porod v vodi je ob asistenci izkušenih oseb enako varen kot navaden vaginalni porod.

Vdih vode kot vzrok smrti

Zaradi vdiha vode obstaja nekaj poročil o smrtni novorojenčkov, vendar je do tega prišlo zaradi predolgega zadrževanja otroka pod vodo (do ene ure po porodu). Dokazano je, da otrok prvič zadiha ob simulaciji zraka na njegovi koži.

Prve trenutke po rojstvu bo otrok preživel prav v vodi. V tem času bo kisik prejemal normalno po popkovini. Ko otrok priplava na površino, mu hladnejši zunanji zrak stimulira in sproži dihalni sistem, zato je čiščenje ustne votline nepotrebno.
 

Voda in povezava z bolečino, epiduralna analgezija, rezanje presredka in uporaba klešč

Dve pomembni raziskavi sta odkrili, da uporaba porodnega bazena zmanjšuje uporabo zdravil proti bolečinam. Že samo nekaj časa preživetih v vodi pri porodnici zmanjša potrebo po sintetičnih anestetikih. Enako velja za porodnice, ki so rodile drugič, tretjič… Ena od raziskav je pokazala, da se uporabo vakuuma in porodnih klešč pri težkih porodih poslužuje redkeje, če je otročnica vsaj nekaj časa preživela v porodnem bazenu. Raziskave so še pokazale, da je v primeru popadkov in rojstev v vodi, verjetnost raztrganine presredka pri rojstvu prvorojenca/ke nižja kot pri navadnem vaginalnem porodu.

Porodničar Michel Odent je izjavil, da je bil po 100-tih opravljenih porodih priča samo 29-tim manjšim površinskim poškodbam presredka, pri nobenem porodu pa ni bilo potrebno opraviti epiziotomije.

Izsledke raziskav iz leta 1989 je objavila revija The Journal of the Nurse Midwifery. Iz raziskav je razvidno, da je pri sproščanju in porodih v vodi, manjše število incidentov perinealnih poškodb, pa še to gre zgolj za lažje raztrganine, ki jih ni potrebno oskrbeti s šivanjem.

Temperatura, infekcije, kdaj je pravi trenutek

Optimalna temperatura vode v porodnem bazenu mora biti približno enaka telesni temperaturi, se pravi nekje med 35 in ne višji kot 37,5°C. Voda mora biti toliko globoka, da otročnici v celoti prekrije trebuh. Čeprav so zdravniki, babice in starši zaradi možnosti infekcije pri porodu v vodi zaskrbljeni, so skrbi po zadnji raziskavi (BabyCentre.co.uk) povsem odveč. Z zdravim razumom voden porod in z ustreznim čiščenjem porodnega bazena izločimo vse sume in strah pred infekcijami otroka, matere ali babice. Teoretičnih osnov višjega tveganja infekcij ne najdemo v nobeni današnji dostopni literaturi. Če je bazen, kot tudi področje okoli njega, očiščeno in razkuženo ne obstaja nikakršne nevarnosti okužb, čeprav se mamam z aktivnim vaginalnim herpesom porod v vodi odsvetuje.

Prezgodnji vstop v porodni bazen bi lahko upočasnil popadke in podaljšal čas poroda, zato se otročnicam svetuje vstop v bazen pri pet centimetrski odprtosti.

Najidealnejši trenutek vstopa v bazen je ob popadkih na vsake 3-4 minute, ki trajajo 40-60 sekund. Tedaj so popadki dovolj intenzivni in boleči, zato je pravi čas za toplo prho ali vstop v kad, vsaj topla voda ublaži bolečino. Ni redkost, da v bazen vstopi ženska odprta samo šest centimetrov in se zaradi sproščenosti popolnoma odpre v samo eni uri.
 

http://youtu.be/w9QygK_pBHU