Vsebnost TSH in spontan splav

Žleza ščitnica je prvenstveno vključena v uravnavanje presnove. Nenormalno delovanje ščitnice vpliva na reprodukcijo neposredno in posredno. Neplodnost in nepredvidljiva nosečnost sta pri hipo in hiperaktivni ščitnici pogostejša. Večje število spontanih splavov, porodi pred PDP, visok krvni tlak, gestacijski diabetes, višje tveganje abrupcije posteljice in negativne posledice za zdravje otroka, so znani dejavniki motenega delovanja ščitnice.

Do poroda ne preživi približno polovica implantiranih zarodkov, pri naravnem spočetju je izgubljenih približno 20% nosečnosti. Večina spontanih splavov in izgube nosečnosti se zgodi v prvem tromesečju nosečnosti. Dejavniki, ki so odgovorni za izgubo nosečnosti, so različni (genetski, endokrini, anatomski, infekcijski, imunski, hematološki,…). Zdravljenje težav s ščitnico med nosečnostjo pa lahko pozitivno vplivna na potek in izid nosečnosti.

Raziskava je pokazala, da imajo ženske z normalno vsebnostjo TSH, vendar s pozitivnim izvidom protiteles za ščitnico, dvakrat večjo verjetnost za spontan splav. Težave s protitelesi rastejo skupaj s starostjo in so pri ženskah mnogo pogostejše. Ženskam z v krvi prisotnimi protitelesi za ščitnico, v kasnejšem življenju grozijo težave povezane z nepravilnim delovanjem ščitnice.

Med nosečnostjo se potrebe po hormonih, ki jih izloča ščitnica, poveča za 30 – 40%. Posteljica je za te hormone relativno nepropustna, zato materin TSH ne penetrira v posteljico. V nosečnosti sta višja tudi volumen krvi in globulin, ki veže hormone ščitnice. Nosečnice s subklinično hipotirozo in/ali visoko-normalno vsebnostjo TSH ob pričetku nosečnosti, ne bodo zadovoljile potreb po teh hormonih in bodo imele znake nezadovoljivega delovanja ščitnice.

Raziskava, v kateri je sodelovalo 4.123 žensk, se je osredotočila na količino vsebnosti TSH v zgodnji nosečnosti, ki še vpliva na pogostejše spontane splave. Na prvem ginekološkem pregledu so jim izmerili vsebnost TSH. V raziskavo so vključili samo ženske, ki niso imele pozitivnega izvida ščitničnih protiteles. Vse nosečnost so bile monozigotne in spontane. Na temelju izvida so sodelujoče razvrstili v dve skupini: z vsebnostjo TSH manj kot 2,5 mIU/L in z vsebnostjo TSH med 2,5 in 5,0 mIU/L. Starost in pariteta sta bili kompatibilni. Prvi prenatalni pregled pri ginekologu so izvedli med osmim in devetim tednom nosečnosti. Izguba nosečnosti je bila v razmerju 3,6% žensk z nižjim TSH in 6,1% pri ženskah z višjim TSH.

Razlika statistično ni zanemarljiva. Znotraj skupine žensk, ki so splavile, starost nosečnice in nosečniška anamneza nista imeli nobenega vpliva. Za vsako povečanje TSH za 1 mIU/L se je tveganje spontanega splava povečalo za 16%. Tveganje poroda pred PDP se na temelju TSH analize ni pokazal za ključni dejavnik.

Za uspešno nosečnost je potrebno normalno delovanje ščitnice. V splošni populaciji je vsebnost TSH med 0.45 in 4,5 mIU/L in se označuje kot evtireoza. Raziskave so potrdile, da je najvišja dovoljena meja TSH med nosečnostjo 2,5 mIU/L. Tveganje spontanega splava in poroda pred PDP je povečano v  primeru višje vsebnosti TSH. Prisotnost protiteles za ščitnico pa lahko zadevo še dodatno zapletejo. Nosečnice s pozitivnim izvidom protiteles ščitnice imajo dvakrat višje tveganje spontanega splava.

Tveganje je najvišje v prvem trimesečju nosečnosti. Večina izgub nosečnosti je genetsko pogojenih in se zgodijo v prvih tednih. V večini raziskav, ki so določale vsebnost TSH, so izvedli po prvih pregledih (8-10 tednov nosečnosti). V tem času pa je prišlo do večine spontanih splavov.

Podatki o postopkih v primeru pozitivnih protiteles za ščitnico so zasedaj omejeni. Randomizirane raziskave so pokazale, da je izguba nosečnosti pri ženskah s pozitivnimi protitelesi ob jemanju lavotoriksina nižja. Testi delovanja ščitnice se izvedejo okoli desetega tedna nosečnosti.

V drugi raziskavi so bile vključene nosečnice, ki so zanosile z biomedicinsko pomočjo. Raziskava ni razkrila povezave med prisotnostjo protiteles in številom uspešnih IVF postopkov, vendar je bila stopnja spontanih splavov, pri ženskah s pozitivnimi protitelesi, dvakrat višja. Ob zdravljenju pogostost spontanih splavov ni bila nič višja, kot pri ženskah iz kontrolne skupine.

Ženske s hipotirozo je potrebno zdraviti tudi v nosečnosti. Zgornja vrednost TSH med nosečnostjo je 2,5 mIU/L.