Vzroki težjega učenja pri starejših

»Zadevo primerjajte kot pisanje na prazen ali popisan list papirja. Razlika ni v kontrasti tinte, ampak v tem, da na popisanem listu že obstajajo določeni podatki,« je dejal vodja raziskave Joe Tsien.

Znanstveniki so v okviru raziskave genetsko spremenili možgane miši na način, da so bili podobni odraslim človeškim možganom.

Njihovi možgani niso pokazali nižjo sposobnost tvorjenja močnih sinaptičnih povezav, ki omogočajo učenje, kar je nevroznanstvenike iz medicinske fakultete Georgia Regents močno presenetilo.

Modificirani možgani miši v odraslih letih niso oslabili že obstoječih povezav, zaradi česar so težje formirali nove zanesljive dolgoročne spomine.

Znanstveniki so se osredotočili na proteina NR2A in NR2B, ki sta že dalj časa znana kot pomembna gradnika novih sinaptičnih povezav v možganih.

Pred samo puberteto možgani proizvedejo največ NR2A in NR2B, v odraslih letih pa je smer ravno obratna.

S spodbujanjem proizvodnje NR2A pri miših so znanstveniki imitirali postpubertetne možgane in pričakovali težave pri ustvarjanju sinaptičnih povezav. Namesto pričakovanega pa možgani niso imeli težav pri ustvarjanju kratkotrajnega spomina, MRI pa je pokazal, da so s tem oslabili povezave, ki jih je ustvaril dolgoročni spomin.

»To na kaj nas napeljuje raziskava, torej, da ne gre zgolj za krepitev povezav, ampak tudi za oslabitev drugih sklopov, ki ustvarjajo holistični obrazec sinaptičnih povezav, je pomembno za formiranje dolgoročnega spomina,« pravi Tsien.

Rezultate raziskave je objavila revija Scientific Reports.